Shi hun [Soul] (2013)

Slovenski naslov: -
Država: Tajvan
Leto: 2013
Žanri: Drama, Grozljivka, Triler
Dolžina: 111' , Imdb
Režija: Mong-Hong Chung
Scenarij: Mong-Hong Chung
Igrajo: Jimmy Wong, Joseph Chang, Liang He-chun, Tou Chung-hua, Chen Shiang-chyi, Leon Dai

Soul je četrti celovečerec tajvanskega režiserja Mong-Hong Chung, ki je svoje filme že predstavljal v Locarnu (The Fourth Portrait, 2010) in Cannesu (Parking, 2008). Njegov zadnji izdelek so med drugim zavrteli v Torontu in na bližnjem Far East Film festivalu v Udinah, kjer ga je "ujel" moje radar za otkrivanje potencialno zanimivih naslovov. Glavni junak zgodbe je A-chuan (Joseph Chang), mladenič zaposlen v japonski restavraciji v Tajpeju, ki se v zadnjem obdobju obnaša precej čudno. Nekega dne v službi kolapsira in konča v bolnišnici. Preiskave ne ponudijo nobenih otipljivih rezultatov, zato zdravniki kot najverjetnejši vzrok težav označijo težjo obliko depresije. Nekaj dni kasneje sodelavci A-chuana odpeljejo v rojstno vas v gorah; v čudovitem naravnem okolju, v družbi ostarelega očeta, so njegove možnosti za okrevanje nedvomno boljše. Čez nekaj dni v gorsko kočo pride tudi A-chuanova sestra, ki bo poskušala očetu pomagati z povsem odsotnim bratom, ki od prihoda ni spregovoril niti ene same besede. Sestra je v skrbeh, saj brat že več dni nič pojedel, a že naslednjo noč je malo bolj pomirjena, ko ga sredi noči opazi s polnimi usti. Spokojna vseeno ne more biti, ko vidi, da brat vase tlači ledeno mrzlo hrano naravnost iz hladilnika. Naslednje jutro ostareli oče vstopi v hišo in na tleh zagleda hčerkino truplo.    

»Hotela me je poškodovati.«, izusti mladenič. »Kdo sploh si?« ga vpraša oče. »Videl sem, da je to telo prazno, zato sem se vanj naselil.« mirno odvrne mladenič. Se je v A-chunu prebudil psihopat, ki se je vseskozi skrival globoko v njem?  So oblast nad njim prevzele demonske sile? Ali je vse skupaj morda rezultat duševne bolezni, zaradi katere je mladenič povsem izgubil stik z realnostjo? To je izhodišče, iz katerega nas Mong-Hong Chung pelje v razkrivanje družinskih skrivnosti in narave odnosa med ostarelim očetom in sinom. Soul je zelo samosvoj, netipičen film in to je po moji oceni ena izmed njegovih glavnih prednosti. Z zlim duhom obsedeni mladenič tako ne počne nič tipičnega: je povsem miren, ne preklinja, ne bruha, ne govori s hripavim zlobnim glasom in na splošno ne počne nič, kar spada v standardno folkloro pri podobnih likih. Obračanje obrazcev je prisotno tudi pri očetu, drugem najpomembnejšem akterju, ki mu po ustaljenih standardih pripada vloga dobrosrčnega starčka, ki sina poskuša rešiti pred zlobnimi silami, saj se gledalec na neki točki začne (upravičeno) spraševati, ali ni oče tisti resnični zlobnež? Tovrstni filmi težko funkcionirajo brez ustrezne atmosfere, ki je v tem primeru izjemno dobro uglašena z vsebinsko in vizualno komponento filma. Pohvalil bi tudi subtilno glasbeno podlago in »oko« za selekcijo snemalnih lokacij, ki v enem trenutku delujejo zlovešče, v drugem pa nas prevzamejo z izjemno lepoto, za katero v psiholoških dramah in grozljivkah navadno ni prostora. Poseben ton filmu daje dobro odmerjeni deadpan humor, ki na zanimive načine popestri marsikakšno situacijo. Čeprav Soul ne doživljam kot grozljivko, to še en pomeni, da teh elementov ni. Prej nasprotno, saj se Chung izkaže s fantastično koreografijo in režijo horor sekvenc, ki jih sicer ni veliko, vendar le-te učinkovito poženejo kocine pokonci. Film je narejen tako, da gledalcu pušča prostor, da zapolni določene praznine. Priznam, da je zame nedorečenost, ki izvira iz teh odločitev bila nekoliko moteča, vendar sem v seštevku z videnim več kot zadovoljen.  

Ocena: