I Origins (2014)

Slovenski naslov: -
Država: ZDA
Leto: 2014 
Žanri: Drama, ZF
Dolžina: 106', Imdb
Režija: Mike Cahill
Scenarij: Mike Cahill
Igrajo: Michael Pitt, Steven Yeun, Brit Marling, Astrid Berges-Frisbey

Sundance je od nekdaj bil inkubator, iz katerega preboj na veliko sceno začenjajo mnogi nadebudni avtorji.  Mike Cahill je ime, ki se je v letu 2011, po dobrem sprejemu prvenca Another Earth, pogosto pojavljalo na različnih seznamih mladih avtorjev, na katere gre resno računati tudi v prihodnosti. In prihodnost je naposled prišla in prinesla I Origin, Cahillov drugi celovečerec, ki ga spremljajo pretežno pozitivni odzivi, čeprav velja poudariti, da je naklonjenost ocenjevalcev tokrat nekoliko manj izražena. Cahill je eno pomembnejših vlog ponovno dodelil svoji dolgoletni prijateljici in stalni sodelavki Brit Marling (spoznala sta se v študentskih letih), glavno vlogo pa je zaupal Michaelu Pittu, ki igra z očmi obsedenega molekularnega biologa Iana Grayja, ki s pomočjo prijatelja Kennyja in bistre praktikantke Karen poskuša dokazati, da je oko produkt evolucije, oziroma, da se je formiranje funkcionalnost očesa kakršno poznamo danes v resnici začelo iz točke nič — torej, popolne slepote. Ali drugače, znanstvenik želi  dokazati, da za tako kompleksnim organom kot je oko ne stoji višja sila, ampak evolucija. Ianova navada je, da v prostem času fotografira očesne šarenice neznancev in prav njegov konjiček ga na neki študentski zabavi pod maskami pripelje do Sofie (Astrid Bergès-Frisbey). Čeprav Ian o neznanki s čudovitimi očmi ne ve nič, ga splet nenavadnih okoliščin pripelje do reklamnega panoja, s katerega vanj zre par oči, ki jih je ped nekaj dnevi fotografiral na zabavi. Z malce detektivskega dela mu uspe izslediti neznanko z zabave in v naslednjih nekaj mesecih  se vse spremeni: v  njegovem življenju prvič obstaja nekdo, ki je pomembnejši od njegovega dela v laboratoriju. Čeprav sta Ian in Sofi človeka z zelo različnimi pogledi na življenje, ljubezen cveti in golobčka se nekega dne spontano odločita za poroko. Poroko, ki se nikoli ne zgodi, saj ju prst usode še istega dne loči za vekomaj.

Mike Cahill po prvencu Druga Zemlja ostaja pri sorodnem temah, saj tudi v drugo kombinira motive osebne drame, ki so tako ali drugače vpeti v znanstveno(fantastične) okvirje. V njegovi debitantski stvaritvi je Brit Marling igrala talentirano astrofizičarko, v naslovnem primeru pa je osrednja vloga pripadla znanstveniku, ki preučuje evolucijo organa za vid. Skozi njegovo zgodbo nam Cahill ponudi zanimivo variacijo na temo soočanja različnih, izključno znanstvenih pogledov na svet, z bolj spiritualnim dojemanjem življenja in obstoja nasploh. Ta osrednji konflikt se združi v romantični komponenti filma, v kateri opazujemo razvoj in dinamiko odnosa med moškim in žensko, ki v teh pogledih ne bi mogla biti bolj različna. Romantično nit zgodbe prekine nepričakovani dogodek, po katerem sledi časovni skok v prihodnost. Znanstvenik je dokazal svojo teorijo in zdi se, da so njegovi dvomi o vlogi neotipljive duhovne komponente na razvoj sveta in človeka povsem izginili. A nato se rodi njegov prvi potomec; identificiranje s pomočjo očesne šarenice počasi postaja mednarodni standard, baza biometričnih podatkov je iz dneva v dan obsežnejša. Ianovo pozornost pritegne nekaj, kar bi lahko bila zgolj anomalija, oziroma sistemska napaka v bazi podatkov. Od tu naprej pripoved počasi dobiva obrise znanstvenega trilerja, ob katerih gledalec brez težav ohranja koncentracijo. Atlas oblakov (Cloud Atlas,2012) je eden izmed odmevnejših naslovov zadnjega obdobja, ki se je konkretno ukvarjal z neumrljivostjo duše in zdaj imamo še I Origins, kot še eno pozornosti vredno variacijo na to temo. Ob filmih, ki se tako ali drugače spogledujejo z metafizičnimi idejami so mnenja navadno deljena in zato v teh primerih po navadi prihaja do večje polarizacije. Po moji oceni Cahill  uspešno zoperstavi znanstveno-duhovna nasprotja in jih subtilno vgradi v pomenljive detajle in na videz običajne utrinke, ki v seštevku kumulativno dosegajo želeni učinek. Razumem, da takšen pristop k stvari ne prepriča vsakogar, a zame je  vse skupaj bilo dovolj toplosrčno in simpatično, da film lahko priporočim v ogled.

Ocena: