Slovenski naslov: Strelec: Krvava pogodba
Država: ZDA, Španija, VB, Francija
Leto: 2015
Žanri: Akcija, Krimi, Drama
Dolžina: 115', Imdb
Režija: Pierre Morel
Scenarij: Don MacPherson, Jean-Patrick Manchette (knjiga)
Igrajo: Sean Penn, Jasmine Trinca, Javier Bardem, Mark Rylance, Idris Elba, Ray Winstone
Glede na kritiške odzive, je bolj ko ne bilo jasno, da The Gunman ni dober film. Tudi tisti najbolj prizanesljivi ocenjevalci so ga doživeli kot povprečen izdelek, ki bo hitro izpuhtel iz spomina večine tistih, ki mu ponudijo priložnost. Navkljub slabim odzivom me je k ogledu pritegnila ideja o Seanu Pennu v vlogi maščevanja željnega profesionalnega morilca. Želel sem se prepričati na lastne oči, saj sem imel občutek, da je Penn odlična izbira za takšen tip vloge. Podobno je očitno meni tudi sam igralec, ki je poleg nastopa v glavni vlogi prevzel še producentske dolžnosti. Za takšno potezo se je po vsej verjetnosti odločil zato, ker je menil, da francoski režiser Pierre Morel (Banlieue 13, Taken) lahko ponovi uspeh svojih najodmevnejših akcijskih uspešnic. Že od uvodnih minut je bilo očitno, da od filma ne smem pričakovati kakšne posebne izvirnosti in glede na »vstop« z ustrezno nizkimi pričakovanji, prva polovica filma niti ni bila toliko napačna. Ob preizkušeni formuli »dva moška - ena ženska« smo že zelo zgodaj zaslutili, da Bardemovo hrepenenje po ženski najboljšega prijatelja ne bo ostalo le (slabo) skrita želja. Bardem je terenski administrator pri pogodbeni varnostni službi, ki pod krinko sodelovanja s človekoljubnimi in nevladnimi organizacijami odpravlja »težave,« ki jih z neubogljivimi lokalci imajo veliki »igralci.« Penn je njegov prijatelj in eden najizkušenejših terenskih operativcev, ki je po likvidaciji ministra v vladi Demokratične republike Kongo prisiljen hitro zapusti državo in se za nekaj časa potuhniti. Po osemletnem časovnem skoku v prihodnost našega protagonista preganjajo plačanci bivših delodajalcev, njegova ljubezen pa je končala v objemu najboljšega prijatelja. (Anti)junak se zaveda, da bo nevarnost minila šele, ko bo odkril in odstranil tiste, ki so naročili njegovo likvidacijo. Čas je za akcijo in za Seana Penna, da pokaže iz kakšnega testa je (ustvarjalci so to frazo vzeli preveč dobesedno, saj nam ves čas kažejo Pennove mišice). Pot ga bo, kakopak, pripeljala do bivšega prijatelja in stare ljubezni, na poti do cilja pa bodo kot po tekočem traku prihajali (in kot muhe padali) brezimni plačanci. Finalni obračun je, kot se za podobne situacije spodobi, rezerviran za starega izdajalskega prijatelja. Film je po zaslugi Pennove stopnjujoče se težave z bolečino v glavi približno pol ure predolg, pri graditvi zapletov generičen, v akcijskih prizorih nedomiseln in klišejski. Kot na dlani je, da je cilj angažmaja neizkoriščenega Javierja Bardema in še bolj neizkoriščenega Idrisa Elbe ustvarjanje starpower učinka, ki filmu lahko pomaga na kino blagajnah. Povsem nedodelan je tudi glavni ženski lik, v interpretaciji prijetne Jasmine Trinca, v zelo bledo celoto pa se »idealno« vklopi še medla kritika kapitalističnega imperializma.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar