sreda, 03. junij 2015

Night Will Fall (2014)





Slovenski naslov: Ni naslova 
Država: VB
Leto: 2014
Žanri: Dokumentarni, Zgodovinski, Vojni
Dolžina: 78',  Imdb  
Režija: Andre Singer 
Scenarij:  Lynette Singer
Igrajo: Helena Bonham Carter (narator), Jasper Britton (narator), Leonard Berney


Letos, ko se ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom spominjamo vseh grozot, ki so se zgodile pred dokončnim zlomom nacistične Nemčije, najprej pomislimo na kalvarijo judovskega ljudstva in okoli šest milijonov žrtev sistematičnega genocida. Zmaga zaveznikov je ustavila umiranje v koncentracijskih taboriščih, ujetniki, ki so dočakali leto '45, so končno lahko začutili, kako je biti svoboden. Seznam dobrih dokumentarnih in igranih filmov na to temo je dolg, vendar me nobeden izmed vseh teh filmov ni pretresel tako močno, kot je to naredil britanski dokumentarec Night Will Fall (Znočilo se bo). Kot režiser filma je uradno podpisan britanski producent dokumentarnih filmov in antropolog Andre Singer (med ostalim je sodeloval pri Teatru ubijanja in Pogledu tišine), vendar je zgodba za filmom, oziroma o filmu, ki je skoraj 70 let čakal na premiero, veliko bolj kompleksna. Pobudnik projekta je bil član britanskega ministrstva za informiranje in kasnejši ustanovitelj televizijske hiše Granada Sidney Berenstein, ki je k sodelovanju povabil tudi prijatelja Alfreda Hitchcocka, naj s sodelavci v skladno celoto oblikuje posnetke, ki so jih z osvobojenih območij Nemčije pošiljali posebej usposobljeni pripadniki britanske vojske. Šlo je za snemalce, ki so s kamerami beležili napredovanje zaveznikov in pretresljivo stanje v osvobojenih koncentracijskih taboriščih. 
Film v nastajanju je nosil naslov  Preiskava dejstev o nemških koncentracijskih taboriščih (Concentracion Camps Factual Survery) in bi moral biti dokončan in predvajan že leta 1945. Ena od pomembnih točk naslovnega dokumentarca, ki v veliki meri temelji prav na teh posnetkih, je raziskava razlogov, zaradi katerih film ni bil prikazan tedaj in zakaj so ti posnetki prvič javno predvajani 70 let kasneje. Britanci so pri nastajanju dokumentarca sodelovali z Američani, ideja pa je bila, da se iz posnetega materiala montira en skupen film, iz katerega bi predvsem nemški narod dojel vse razsežnosti zločinov nacistične Nemčije. Film je seveda bil namenjen tudi ostanku sveta, a v tem času so ustvarjalci v njem videli predvsem dokazno gradivo, oziroma neizpodbiten dokument, ki dokazuje nacistične zločine. Z besedami je težko opisati občutke ob gledanju materiala posnetega po vstopu britanskih sil v taborišče Bergen-Belsen. Zvijanje v želodcu, slabost, razočaranje, jeza... O vsem tem smo brali, prizore smo tudi večkrat videli na črno-belih posnetkih in jih doživljali skozi filmsko fikcijo, toda pričujoči posnetki s seboj nosijo neko posebno težo. Težo grozovite resnice o temačni epizodi človeštva, ki se ji ta film približa najbolj med vsemi sorodnimi deli. V njegovih podobah beseda pekel dobi jasno definicijo v slikah, ki za marsikoga utegnejo biti preveč mučne, a vseeno so to slike, ki bi jih moral videti in sprejeti vsak. Pod film kakršen je Night Will Fall, ne želim postavljati ocene. Lahko vas samo opogumim, da mu namenite pozornost, vsak gledalec pa bo sam začutil, ali se lahko prebije skozi tisto, kar film ponuja.   

Ni komentarjev:

Objavite komentar