Slovenski naslov: -
Država: Kitajska
Leto: 2013
Žanri: Avantura, Krimi, Drama
Dolžina: 118', Imdb
Režija: Ning Hao
Scenarij: Shu Ping, Xing Aina, Cu Xishu
Igrajo: Xu Zheng, Yu Nan, Duo Bujie, Huang Bo, Wang Shuangbao, Sun Jianmin, Yang Xinmin, Guo Hong, Wang Pei, Zhao Hu, Tao Hong
Takoj ko sem ime kitajskega režiserja Hao Ninga povezal z njegovo malce starejšo uspešnico Silver Medalist (Feng kuang de sai che, 2009), ki je na nekaterih trgih predvajana pod naslovom Crazy Racer, boljšega priporočila nisem potreboval. Njegove filme večina filmskih navdušencev doživlja kot kitajski odgovor na Guyja Ritchieja, Quentina Tarantina in filme bratov Coen, po Nikogaršnji zemlji pa med tiste, ki so vplivali na njegovo ustvarjalno pot nedvomno velja uvrstiti še Sergia Leoneja in njegove špageti vesterne. V tem primeru je primerjava z Leonejevimi filmi še kako na mestu: zgodba je postavljena v prostranstva puščave Gobi, vsi liki pa so bolj ali manj ukrojeni po tipično anti-junaških standardih, večina dogajanja pa se odvija na in ob cesti. Glavni protagonist je Pan Xiao (Xu Zheng) odvetnik iz velikega mesta, ki se pripelje v 500 kilometrov oddaljeno mesto bogu za hrbtom, da pred lokalnim sodiščem zastopa kriminalca, ki se je s svojim vozilom namerno zaletel v policijski avto. V ozadju celega dogodka je trgovina z ogroženo ptičjo vrsto, ki na črnem trgu dosega visoko vrednost. Odvetnik namazan z vsemi žavbami za svojega klienta zlahka doseže oprostilno sodbo in se za volanom novega avta, ki je plačilo za njegov trud, odpravi na pot. A že nekaj kilometrov izven mesta na njegovem vetrobranskem steklu pristane pljunek, ki ga tja pošlje objestni voznik tovornjaka. Prav ta pljunek bo sprožil verižno reakcijo in dogodke, ob katerih bo samovšečni odvetnik spoznal, da tu v puščavi veljajo drugačni zakoni.
Zanimiva zgodba se skriva za Haojevim šestim celovečercem, ki je na Kitajskem premierno predvajan na začetku predlanskega decembra. Dva meseca kasneje je prišla še mednarodna premiera na berlinskem festivalu, vendar je film bil dokončan veliko prej in bi že leta 2009 moral priti v kinematografe. Kitajski cenzorji so namreč ocenili, da avtorjevo delo preveč negativno prikazuje stanje v državi in predvajanje je bilo prepovedano. Hao je nato poskušal rešiti, kar se rešiti da, izrezal nekaj sporne vsebine in film zmontiral znova, po nekaterih informacijah pa je do nas prišla šele deseta različica. Vprašanje je, kaj vse je moral izrezati iz filma, da so cenzorji po štirih letih v bunkerju vendarle prižgali zeleno luč, a v javnost je vseeno pricurljala informacija, da je policija v originalni različici imela večjo vlogo in, tako kot ostali akterji, bila prikazana bolj negativno. Družbeno kritična konica filma je torej po direktivi precej otopljena, socialna alegorija zamegljena, toda preživel je pohlep, kot glavno gonilo zgodbe in generator vseh pripetljajev, skozi katere gre odvetnik s pedigrejem zmagovalca. Mestni frajer, ki mu v njegovem naravnem okolju pripada mesto pri vrhu prehranjevalne verige, zato se najbrž niti ne zaveda, da z aroganco in samovšečnostjo, tu, sredi puščave, lahko najdeš samo težave. Pan Xiao iz začetka zgodbe je nemoralen in izmuzljiv človek, ki med procesom preobrazbe spozna, da so njegovi nasprotniki še bolj pokvarjeni, še bolj nemoralni in kar je odločilno, bolj nevarni. Upoštevajoč vse težave s cenzorji, je režiserju uspelo posneti in zmontirati sila zabaven, kratkočasen in dinamičen film. Med njegove glavne adute gotovo velja uvrstiti dober ritem, lepo fotografijo, snemalne lokacije, dobro spisane dialoge in zanimivo zastavljene like. Na nivoju so tudi igralski nastopi: poleg Xu Zhenga se v spomin najgloblje vtisne glavni negativec (igra ga Duobujie, ki se ga nekateri mogoče spomnite po nastopu v kritiško hvaljenem Kekexili: Mountain Patrol), potem je tu še Huang Bo, režiserjev stalni sodelavec, ki je igral glavno vlogo v že omenjenem Silver Medalist, ter prikupna Nan Yu, ki jo preko nastopa v drugem delu Plačancev poznajo tudi v Holivudu. Nikogaršnja zemlja je nihilističen, črnogled portret ruralne Kitajske, ki s finalno resolucijo kljub odsotnosti klasičnega happyenda ponudi nekaj razlogov za optimizem.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar