torek, 24. april 2018

Dangshin Geogi Iteojoorraeyo (2016)

aka Will You Be There?
Foto: Timemachine

Slo naslov: -
Angleški naslov: Will You Be There?
Država: Južna Koreja
Jezik: korejščina
Leto: 2016
Dolžina: 111'Imdb
Žanri: drama, fantazijski, romantični
Režija: Hong Ji-Young
Scenarij: Hong Ji-Young, Guillaume Musso (novel)
Igrajo: Kim Yun-Seok, Byun Yo-Han, Chae Seo-Jin, Kim Sang-Ho, Park Hye-Soo, An Se-Ha



Južnokorejska fantazijska romantična drama Will You Be There? je še en v nizu filmov, ki ga poganja fantastična možnost potovanja skozi čas. K ogledu tretjega celovečerca relativno neznanega režiserja Hong Ji-Younga, ki je v scenarij adaptiral istoimenski roman francoskega pisatelja Guillaumeja Mussoja – originalni naslov: Seras-tu là? – me je pritegnil predvsem Kim Yun-Seok (The Chaser, The Yellow Sea, Tazza: The High Rollers), ki igra glavnega protagonista, priznanega kirurga Soo-Hyuna. Ta se potem ko zboli za neozdravljivo boleznijo posveča človekoljubnemu delu in poskuša čim bolj izkoristiti čas, ki ga še ima na voljo. Zdravnik med humanitarno akcijo v Kambodži spozna starčka, se z njim zbliža in mu razloži svojo situacijo, ta pa mu v zahvalo za opravljeno delo podari stekleničko z magično vsebino. V njej so tabletke, ki Soo-Hyuna po zaužitju za kratek čas vrnejo v preteklost, v obdobje ko je kot mlad zdravnik srečal svojo veliko ljubezen. Žensko, ki jo ni nikoli prebolel, potem ko je ta pred tridesetimi leti umrla. Soo-Hyun je kasneje sicer srečal žensko, ki mu je rodila hčerko, toda prave ljubezni več ni našel. Že odrasla hčerka je sedaj najpomembnejša ženska v njegovem življenju in vse do srečanja s starim šamanom je kazalo, da tega ne more nič spremeniti. Toda z magičnimi tabletkami je Soo-Hyunu dobil priložnost popraviti stvari v preteklosti in tako nas zgodba pripelje do osrednjega konflikta, saj junak spozna, da spreminjanje preteklosti ima direkten vpliv na sedanjost. Ali drugače, reševanje ženske, ki jo ljubi v preteklosti, lahko pripelje do izbrisa ženske, ki mu pomeni vse v sedanjosti. Nekje v tej kombinatorki film izgubi še tisti kanček šarma, ki ga je imel, in dokončno zdrsne v pocukrano melodramo. Protagonist pridno prazni vsebino stekleničke in dela korekcije v preteklosti in potem ko se zdi, da mu bo uspelo rešiti vse razen samega sebe, del te kombinatorike postane še njegov najboljši prijatelj, ki izkoristi zadnjo priložnost in zgodbo usmeri proti srečnemu koncu.

Ocena


ponedeljek, 23. april 2018

Egzorcizam (2017)

aka Exorcism
Foto: Kinogerila


Slo naslov: -
Država: Hrvaška
Jezik: hrvaščina
Leto: 2017
Dolžina: 80'Imdb
Žanri: grozljivka, drama
Režija: Dalibor Matanić
Scenarij: Dalibor Matanić
Igrajo: Nika Ivančić, Helena Minić Matanić, Senka Bulić, Lana Gojak, Janko Popović Volarić, Marko Braić


Hrvaški režiser Dalibor Matanić se je po odličnem in zelo uspešnem Zenitu (Zvizdan, 2015) odločil posneti čisto pravo grozljivko (film naj bi navdihnili resnični dogodki), ki je v njegovi režiji najprej zaživela na odrskih deskah. Matanić slovi kot režiser, ki lahko ustvarja tudi v produkcijskih pogojih, ki niso ravno idealni in Egzorcizem je eden takšnih produktov, ustvarjen z zelo skromnim proračunom in maloštevilno igralsko ekipo, večjim delom posnet na eni lokaciji. Večina filma se namreč odvrti v kletnih prostorih, oziroma zaklonišču nekega stanovanjskega bloka, v katerem bo duhovnik poskušal pomagati Maši, mladem dekletu, ki so jo obsedele demonske sile. Nesrečno dekle živi s starejšo sestro Vero, ki je zavoljo njenega stanja pogosto zaklepa v kletne prostore, kjer je uredila improvizirano prebivališče. Prav tam bo duhovnik vodil obred izganjanja hudiča, ki ga želi posneti tv ekipa konservativne cerkvene televizije, ki se nepovabljena pojavi tik pred začetkom obreda. V družbi novinarke in snemalca je tudi psihiatrinja, ki je pred tem s tradicionalnimi metodami poskušala pomagati nesrečnem dekletu. Poleg obsedene Maše se v kleti tako znajde še pet oseb, vsaka s svojimi motivi in skrivnostmi, ki bodo med obredom prišle na plano. Ob skromnem budžetu je jasno, da v segmentu produkcijske vrednosti ne gre pričakovati čudežev, kar vseeno ne opraviči površnega scenarija in slabih igralskih nastopov nekaterih nastopajočih. Medli dialogi še bolj poudarijo slabosti zapleta, ki na istem mestu neprepričljivo združi več oseb s skupno preteklostjo, ki med obredom privre na površje in tako po nepotrebnem odvrne pozornost od solidno posnetega in odigranega osrednjega dogodka. Pohvalil bi predvsem mlado Niko Ivančić, ki se brez pomoči posebnih učinkov odlično odreže v zahtevni vlogi obsedene mladenke. Solidna nastopa zabeležita še njena filmska sestra Helena Minić Matanić in Janko Popović Volarić v vlogi duhovnika, vendar ob njih do izraza še bolj pride skromen igralski potencial ostalih nastopajočih.

Ocena


nedelja, 22. april 2018

Ucitelka (2016)

aka The Teacher


Foto: Imdb



Slo naslov: -
Angleški naslov: The Teacher
Država: Slovaška, Češka
Jezik: slovaščina
Leto: 2016
Dolžina: 102' Imdb
Žanri: drama, komedija
Slo recenzija: - 
Režija: Jan Hrebejk
Scenarij: Petr Jarchovský
Igrajo: Zuzana Mauréry, Zuzana Konecná, Csongor Kassai, Martin Havelka, Peter Bebjak, Richard Labuda


[ENG]


Since the arrival of the new teacher, Maria Drazdechova, to a Bratislava suburban school in the year of 1983, life has turned upside down for students and parents. The teacher's corrupted behavior and one of the students' suicide attempt that could be related to that matter, makes the school Principal call the students' parents for an urgent meeting that will suddenly put the future of all the families at stake. They are asked to sign a petition to move Miss Drazdechova out of the school. The teacher's high connections within the Communist Party makes everyone feel threatened, but at this point they have no choice but to make a decision: will they dare to go against Miss Drazdechova and stand up for what they believe in at any risk, or will they just remain silent and let things be? -Written by LevelK.dk

Ocena


Annihilation (2018)

Foto: Paramount Pictures



Slo naslov: Uničenje
Država: VB, ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 115',  Imdb
Žanri: avantura, drama, fantazijski
Režija: Alex Garland
Scenarij: Alex Garland, Jeff VanderMeer
Igrajo: Natalie Portman, Jennifer Jason Leigh, Tessa Thompson, Oscar Isaac, Gina Rodriguez, Benedict Wong, Sonoya Mizuno


[SLO]


Zgodba sledi mladi biologinji, ki se odpravi na lov za svojim pogrešanim soprogom. Pot jo zanese na skrivnostno območje, kjer se sreča s pojavi in silami, ki jo presenetijo in na katere ni pripravljena. Na njeni misiji se ji pridružijo še antropolog, psiholog in raziskovalec. -Kolosej

[ENG]


A biologist's husband disappears. She puts her name forward for an expedition into an environmental disaster zone, but does not find what she's expecting. The expedition team is made up of the biologist, an anthropologist, a psychologist, a surveyor, and a linguist.

Ocena


Mugen no jûnin (2017)

aka Blade of the Immortal


Foto: Magnet Releasing


Slo naslov: -
Angleški naslov: Blade of the Immortal
Država: Japonska, VB
Jezik: japonščina
Leto: 2017
Dolžina: 140',  Imdb
Žanri: akcija, drama
Slo recenzija: -
Režija: Takashi Miike
Scenarij: Tetsuya Oishi, Hiroaki Samura (manga) 
Igrajo: Takuya Kimura, Hana Sugisaki, Sota Fukushi, Ebizo Ichikawa, Hayato Ichihara, Erika Toda, Min Tanaka, Tsutomu Yamazaki, Kazuki Kitamura


[ENG]


Manji, a highly skilled samurai, becomes cursed with immortality after a legendary battle. Haunted by the brutal murder of his sister, Manji knows that only fighting evil will regain his soul. He promises to help a young girl named Rin avenge her parents, who were killed by a group of master swordsmen led by ruthless warrior Anotsu. The mission will change Manji in ways he could never imagine - the 100th film by master director Takashi Miike.

Ocena


Thank You for Your Service (2017)

Miles Teller, Joe Cole, and Beulah Koale in Thank You for Your Service (2017)

Photo by Francois Duhamel - © 2017 - Universal Pictures


Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 109'Imdb
Žanri: biografija, drama, vojni
Slo recenzija: -
Režija: Jason Hall
Scenarij: Jason Hall, David Finkel (knjiga)
Igrajo: Miles Teller, Beulah Koale, Joe Cole , Haley Bennett, Keisha Castle-Hughes


[ENG]


Thank You for Your Service follows a group of U.S. soldiers returning from Iraq who struggle to integrate back into family and civilian life, while living with the memory of a war that threatens to destroy them long after they've left the battlefield. Starring an ensemble cast led by Miles Teller, Haley Bennett, Joe Cole, Amy Schumer, Beulah Koale, Scott Haze, Keisha Castle-Hughes, Brad Beyer, Omar J. Dorsey and Jayson Warner Smith, the drama is based on the bestselling book by Pulitzer Prize-winning reporter and author David Finkel. Jason Hall, who wrote the screenplay of American Sniper, makes his directorial debut with Thank You for Your Service and also serves as its screenwriter. -Imdb

Ocena


Big Little Lies (2017– )



Slo naslov: Majhne laži
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 7 x 52-58' ,  Imdb
Žanri: krimi, drama, misterij
Slo recenzija: -
Režija: Jean-Marc Vallée
Scenarij: David E. Kelley
Igrajo: Nicole Kidman, Reese Witherspoon, Shailene Woodley, Alexander Skarsgård, Laura Dern, Jeffrey Nordling, Adam Scott, Zoë Kravitz


[SLO]

Subverzivna črna komedija programa HBO spremlja tri matere prvošolcev (Reese Witherspoon, Nicole Kidman, Shailene Woodley), ženske, katerih na videz idealno življenje iztiri do skrajne točke, kjer bi lahko prišlo do umora.

Temačna črna komedija je posneta po istoimenski knjižni uspešnici in prinaša vrhunske nastope zvezdniške hollywoodske zasedbe. Subverzivna serija se odvija v kalifornijskem Montereyju in pripoved se začne s sumljivim umorom na sestanku za zbiranje sredstev v osnovni šoli. Žrtev in storilec sta neznana, a kaže, da je zločin povzročila tekmovalnost in uničevalni odnosi med tremi izmed mater. Prva je avtoritativna gospodinja Madeline Mackenzie (Reese Witherspoon), ljubosumna na novo ženo svojega bivšega, mlado Bonnie (Zoe Kravitz), umirjeno in poduhovljeno učiteljico joge. Druga je najboljša Madelinina prijateljica Celeste Wright (Nicole Kidman), nekdanja pravnica pri veliki korporaciji v na videz popolnem zakonu z mlajšim možem (Alexander Skarsgård). Tretja je mati samohranilka s temačno preteklostjo Jane Chapman (Shailene Woodley), ki jo Madeline in Celeste vzameta pod svoje okrilje. Med prepletom pogovorov drugih staršev in šolskega osebja v sobi za zaslišanje se razkrivajo govorice o mestnih zavezništvih in rivalstvih, posebej okrog Madeline in njene največje sovražnice, neusmiljene karieristke Renate Klein (Laura Dern); zgodba pa se odvija skozi sedem napetih in sprevrženo duhovitih delov, ki postopno odkrivajo, kako je imela vsaka izmed žensk neko skrivnost, ki je vodila do tragičnih dogodkov tistega usodnega večera. -HBO Adria


[ENG]

All is not what it seems in this dark comedy set in an idyllic seaside California town, where success, affluence and privilege are slowly but surely undone by secrets, rivalries, deception and murder.

Ocena


My Friend Dahmer (2017)




Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 107'Imdb
Žanri: biografija, drama, grozljivka
Slo recenzija: -
Režija: Marc Meyers
Scenarij: Marc Meyers, Derf Backderf 
Igrajo: Ross Lynch, Alex Wolff, Anne Heche, Dallas Roberts, Tommy Nelson, Harrison Holzer


[ENG]


Jeffrey Dahmer murdered 17 men and boys in the American Midwest, becoming one of history’s most infamous serial killers. This is the story before that story. Jeff (Disney Channel’s Ross Lynch) is an awkward teenager struggling to make it through high school with a family life in ruins. His bizarre behavior at school attracts unexpected friends, a group of band-nerds who form The Dahmer Fan Club, headed by Derf Backderf (Alex Wolff, “Patriots Day”). But as they near graduation, Jeff’s depravity continues to take hold, and he spirals further out of control. Based on Backderf’s critically acclaimed 2012 graphic novel and written for the screen and directed by Marc Meyers, MY FRIEND DAHMER is the haunting, sad, funny, true story of Jeffrey Dahmer in high school. -Official site


Ocena


Asha Jaoar Majhe (2014)

aka Labour of Love



Slo naslov: -
Angleški naslov: Labour of Love
Država: Indija
Jezik: bengalščina
Leto: 2014
Dolžina: 84'Imdb
Žanri: drama
Slo recenzija: -
Režija: Aditya Vikram Sengupta
Scenarij: Aditya Vikram Sengupta
Igrajo: Ritwick Chakraborty, Basabdatta Chatterjee

[ENG]

The woman (Basabdatta Chatterjee) works in a handbag factory while the man (Ritwick Chakraborty) works the night shift at a printing press. The film follows that young married couple as they go about their day, how they stay apart all day long except one brief moment when they get to be with each other. The entire movie has no dialogues. It has background music and some classic old songs thrown in for a soothing effect.

Ocena


četrtek, 19. april 2018

The Commuter (2018)

Foto: Kolosej


Slo naslov: Potnik
Država: Francija, VB, ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 105' Imdb
Žanri: akcija, krimi, drama
Režija: Jaume Collet-Serra
Scenarij: Philip de Blasi, Byron Willinger
Igrajo: Liam Neeson, Vera Farmiga, Patrick Wilson, Jonathan Banks




Jaume Collet-Serra in Liam Neeson, četrtič. Prvi skupni projekt špansko-irske naveze je bil Neznanec (Unknown, 2011), v drugo sta posnela Nonstop (Non-Stop, 2014), ki mu je sledil Nočni lov (Run All Night, 2015). V omenjenem Nonstop je Neeson "urejal" zadeve na letalu, to pot pa sta z Collet-Serro sklenila posneti akcijski triler, ki se primarno odvija na potniškem vlaku. Neeson igra bivšega policaja in zavarovalniškega agenta Michaela Woolricha, ki preživlja najslabši dan svojega življenja. Zgodba je postavljeni v čas zadnje gospodarske krize, kakih 10 let v preteklost, na dan ko 60-letnega Michaela odpustijo, le pet let pred zasluženo upokojitvijo. Plačilo hipoteke, šolnin za otroke in še marsikaj je na kocki za (pre)zadolženega zavarovalničarja, ki bi glede na poklic moral bolje oceniti tveganja, ki jih s seboj nosi prevelika zadolženost. Tistega dne je Michael še zadnjič stopil na vlak poln znanih obrazov, s katerimi se je zadnjih desetih letih vsakodnevno vozil v službo in nazaj. Kmalu po začetku vožnje se na nasprotni sedež usede neznanka (Vera Framiga), ki mu ponudi lep kupček denarja za dokončanje na videz preproste naloge. Za 25 tisočakov skritih na stranišču mora Michael v dobri uri identificirati potnika, ki ni stalni potnik na vlaku. Ta s seboj nosi športno torbo, na katero mora pripeti sledilno napravo. Naloga za bivšega detektiva ne bi smela biti prezahtevna, tako kot bi mu moralo biti jasno, da zadeva ni povsem nedolžna. Toda ko Michael v žep stlači zvitek denarja, poti nazaj ni več. Iz te premise režiser in trije scenaristi iztisnejo  zelo generičen triler – v miks vržejo umazanega politika, pokvarjene policiste in mogočno, recimo ji kar organizacijo, ki do obremenilnih dokazov želi priti s s pomočjo našega ubogega zavarovalničarja. Mislim, da je glavna težava Potnika dokaj očitna – ob energiji in sredstvih, ki jih "organizacija" usmeri v realizacijo kompliciranega in nesmiselnega načrta se gledalec enostavno mora vprašati, zakaj bi nekdo s takšno močjo sploh potreboval pomoč nekega zavarovalničarja? Zdi se, da le zato, da ustvari pogoje za še eno junaško vlogo Liama Neesona, ki se očitno še ni naveličal istih zgodb in vlog.


Ocena


ponedeljek, 16. april 2018

Jim & Andy: The Great Beyond (2017)


Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 94'Imdb
Žanri: dokumentarni, komedija
Režija: Chris Smith
Scenarij: Chris Smith
Igrajo: Jim Carrey, Danny DeVito, Miloš Forman, Paul Giamatti, George Shapiro, Bob Zmuda


Jim & Andy: The Great Beyond sem registriral že lani, med poročili z zadnjega festivala v Benetkah in ga označil kot potencialno zanimivo gradivo, a sem se nanj spomnile šele nekaj dni nazaj, ko mi ga je med brskanjem v ogled ponudila Netflixova videoteka. Gre za dokumentarec, ki prinaša unikaten in zabaven vpogled v zakulisje nastanka Formanoveg Človeka z lune (Man on the Moon, 1999), v katerem je Jim Carey genialno upodobil pokojnega Andyja Kaufmana. Pri večjih produkcijah je v navadi, da vzporedno z nastankom filma kamere beležijo dogajanje v zakulisju in to nalogo je studio Universal zaupal Kaufmanovi dolgoletni partnerki Lynne Margulies in njegovem velikem prijatelju in dolgoletnem sodelavcu Bobu Zmudi. Oba sta poleg svetovalne vloge dobila zadolžitev posneti material za t.i. EPK (electronic press kit) iz katerega potem zmontirajo promocijsko gradivo, ki film spremlja na poti skozi distribucijsko mrežo. Toda posneti material je poslan v bunker, saj so studijske glave ocenile, da bi objava posnetega materiala lahko škodovala filmu in skazila javno podobo Jima Carreyja, ki je v času snemanja bil velika zvezda in s katerim je studio imel dolgoletne načrte. Ameriški dokumentarist Chris Smith (American movie, 1999), je po skoraj dvajsetih letih lahko uporabil posneti material – pred kamero je postavil glavnega igralca in s kombinacijo posnetkov iz zakulisja s snemanja filma, posnetkov nastopov Andyja Kaufmana in komentarjem Jima Carreyja sestavil izjemen dokumentarec o snemanju Človeka z lune.

  
Zbrani material gledalcu ponudi novo dimenzijo Carreyjeve vloge v Človeku z lune, ki je po oceni mnogih njegov največji igralski dosežek. Jim & Andy... je dokumentarec, ki v precep vzame vprašanja identitete, zvezdništva in meja, do katerih igralec v piljenju karakterja lahko žene ne zgolj samega sebe, ampak tudi soigralce in ostale sodelavce. Že po izidu filma se je veliko govorilo o Carreyjevem metodičnem pristopu k interpretaciji osrednjega protagonista, toda šele po ogledu naslovnega dokumentarca spoznamo, kako zelo resno se je Kanadčan lotil upodobitve pokojnega Kaufmana. Jim je v času snemanja enostavno postal Andy in se tudi v zakulisju, v kontaktu s soigralci, režiserjem, tehničnim osebjem in vsem ostalim obnašal kot Andy. Na svoje ime se ni odzival, ljudi okoli sebe pa je konstantno postavljal v kaufmanovske situacije, v katerih ti preprosto niso vedli kaj povedati in kako reagirati. Marsikdo je v zakulisju celo izrazil nezadovoljstvo in nestrinjanje z Jimovim, pardon Andyjevim pristopom, toda igralec je trmasto vztrajal pri svojem in v filmskem žargonu povedano "ostajal v karakterju" tudi potem, ko so kamere ugasnile. In če je kdaj bilo potrebno koga še malo prestrašiti je na pomoč poklican Andyjev alter ego Tony Clifton, ob katerem se je tudi veliki Miloš Forman počutil nekoliko negotovo. Odseki filma, v katerih gledamo Cliftona so tako zelo zabavni in pristni, da po ogledu dokumentarca ugotovimo, da kljub Andyjevi smrti, Clifton živi še naprej. Film med drugim razkrije nekatere zanimivosti povezane z Kaufmanovim alter egom (med drugim dejstvo, da Cliftona ni ekskluzivno igral Andy), kar na domiseln način osvetli epizoda posneta na eni izmed razvpiti zabav lastnika Playboya Hugha Hafnerja. Jim & Andy... nam pove veliko o obeh, o Jimu in Andyju, ter pokaže, kako je Carreyju uspelo ustvariti mikrokozmos, v katerem je za nekaj časa Andy vstal iz groba in s svojo totalno komedijo razveseljeval in živciral vse okoli sebe. Celovečerec Miloša Formana in naslovni dokumentarec se idealno dopolnjujeta in na najboljši način obujata duh Andyja Kaufmana, tako po vsebinski kot po sporočilni plati. Edina komponenta filma, ki je morda nekoliko neskladna s celoto je del komentarja Jima Carreyja, v katerem se igralec spusti v filozofsko psihoanaliziranje samega sebe in vlečenje vzporednice med Andyjem in seboj. Njegov komentar je kljub temu dragocen, saj iz prve roke pojasni dogajanje, ga postavi v določen kontekst, predvsem pa ponudi intimen prerez transformacije, s katero je Carrey ustvaril eden najsijajnejših portretov v kategoriji biografskega filma. Toplo priporočam.  

Ocena


petek, 13. april 2018

A Quiet Place (2018)

Foto: Kolosej

Slo naslov: Tiho mesto
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 90'Imdb
Žanri: drama, grozljivka, triler
Režija: John Krasinski
Scenarij: Scott Beck, Bryan Woods John Krasinski
Igrajo: Emily Blunt, John Krasinski, Noah Jupe, Millicent Simmonds, Cade Woodward



"Dan 69." Tiho mesto nas s tem preprostim napisom na črnem zaslonu vrže v postapokaliptično ero. Gledamo mesto duhov: prazne hiše in trgovine, zapuščene avtomobile in travo, ki skozi razpoke v asfaltu priča o tem, da je življenje v mestu zamrlo. Nato opazimo znake življenja. Po zapuščeni trgovini se v tišini premika petčlanska družina Abbott, ki se je z bližnje kmetije spustila v mesto poiskati nujne življenjske potrebščine. Družina se v popolni tišini sporazumeva z znaki in gestami, saj dobro vedo, da govorjenje prinaša smrt. Zemljo in ljudi so namreč pokorila smrtonosna bitja (vesoljci?), ki  sicer ne vidijo in ne vohajo, a zato imajo izrazito sofisticirano čutilo sluha, s katerim na večkilometrskih razdaljah registrirajo zvok. Preživeli so le redki, ki so uspeli ostati zelo tiho in so svoja življenja znali prilagoditi novim pogojem. Olajševalna okoliščina je, da so Abbottovi že pred prihodom krvoločnih stvorov znali komunicirati v znakovnem jeziku, saj je najstarejša hčerka od rojstva gluhonema. Kljub doslednemu upoštevanju pravil mlajši sin med izletom v mesto  prekrši pravila, ko v nahrbtnik na skrivaj stlači igračo na baterije. Majhna raketa z lučkami na poti proti domu sproži sosledje dogodkov, v katerih družino čaka hud boj za preživetje.

Tiho mesto je tretji celovečerec Johna Krasinskega, scenarista, igralca in režiserja, ki v zadnjem obdobju vzporedno z igralsko gradi tudi režisersko kariero. V vseh treh filmih, ki jih je doslej režiral, je nastopil tudi kot igralec, pred naslovnim sem njegov režiserski prispevek opazil v simpatični komični drami Hollars (2016). Tiho mesto je na nek način družinski projekt, saj poleg Krasinskega glavno žensko vlogo zaseda njegova življenjska sopotnica Emily Blunt. V zgodbi, ki sta jo spisala Scott Beck in Bryan Woods je studio sprva videl še en del franšize Cloverfield, a nato sta avtorja v sodelovanju s Krasinskim dodelala scenarij, po katerem je nastal samostojen film, brez povezave z omenjeno serijo filmov.

Foto: Kolosej

Med kvalitetami Tihega mesta bi najprej izpostavil enostavnost s katero so vzpostavljeni osnovni parametri zgodbe (okoliščine, pravila) in hitrost s katero nas film potegne v dogajanje. Zgodba zelo hitro preide v preživetveni modus in v 90-ih minutah ponudi napet, dobro tempiran miks družinske drame in grozljivke, v katerem vneto stiskamo pesti za naše protagoniste. Glede na osnovno premiso ne preseneča, da v filmu pomembno vlogo igra zvočni dizajn – ustvarjalcem s premišljeno kombinacijo tišine in zvočnih efektov večinoma uspe ustvariti funkcionalno kolekcijo BU! efektov. Maloštevilna igralska zasedba dobro opravi svoje delo, poleg Bluntove in Krasinskega prepričajo tudi mlade snage. Krvoločni stvori so dovolj grdi in strašljivi, da konkretno in korektno opravijo svojo nalogo, četudi v smislu dizajna ne prinašajo nič revolucionarnega. Tiho mesto vse od premiere spremljajo izrazito pozitivni kritiški odzivi in moram priznati, da sem pod vplivom le-teh svoja pričakovanja pred ogledom zastavil temu ustrezno visoko. Toda že nekje na pol poti sem žal začel ugotavljati, da zadeva v resnici ni tako sofisticirana, saj ustvarjalci za napenjanje dramaturškega loka uporabijo nekatere rešitve, ki bodo stežka zadovoljile razmišljajočega gledalca. Že pri prvem zapletu sem težko pogoltnil, da tako dobro organizirana in usklajena starša glede na potencialno nevarnost tako grobo ignorirata logiko in brez pravega nadzora na repu kolone pustita otroka. Jasno je, da bi neobstoječa zvočno izolirana zaklonišča pod zemljo lahko rešila marsikakšno težavo – namesto tega si je oče v kleti uredil delovni prostor, v katerem poskuša odkriti sovražnikovo šibko točko in najti rešitev za hčerkino okvaro sluha. Po prvi tretjini filma na začetku zastavljena pravila postanejo nekoliko fleksibilnejša, zakonca Abbott pa se ne zmenita za statistične podatke o zmanjšanjem številu rojstev v kriznih  časih in se odločita za še enega potomca. Močna vreča za perilo, žebelj in razumevajoč reptil, ki očetu da priložnost, da hčerki izpove svoja čustva, vsi to so detajli, ki se akumulirajo in v seštevku filmu nekaj odvzamejo, ga spustijo v povprečje. Ne glede na vse pomisleke je Tiho mesto zame dovolj zanimiva, kratkočasna izkušnja, med katero sem ponovno bil nekoliko nejevoljen zaradi konstantnega klepetanja, nekaj vrst za mano. Tako zelo, da sem celo začel premišljevati o tem, kako fajn bi bilo, če bi v naše multiplekse pripeljali par stvorov iz filma, ki bi ekspresno naredili red v naših kinodvoranah.


Ocena


sreda, 11. april 2018

Thelma (2017)

Foto: The Orchrad


Slo naslov: Thelma
Država: Norveška, Francija, Danska, Švedska
Jezik: norveščina
Leto: 2017
Dolžina: 116'Imdb
Žanri: drama, misterij, fantazijski
Režija: Joachim Trier
Scenarij: Eskil Vogt, Joachim Trier
Igrajo: Eili Harboe, Kaya Wilkins, Henrik Rafaelsen, Ellen Dorrit Petersen, Grethe Eltervåg



Že uvodna sekvenca četrtega celovečerca norveškega režiserja Joachima Trierja je nekaj posebnega. Oče in hčerka se preko poledenelega jezera odpravljata v lov v bližnji gozd. Med hojo prek jezera opazujeta ribe ujete pod ledeno skorjo, kar je že prva metafora s katero Trier nekako namigne, kaj nas čaka v nadaljevanju. Na muhi lovske puške se po prihodu v gozd znajde mlada srna, nakar oče puško obrne proti deklici, ki ne opazi, kaj se dogaja za njenim hrbtom. Prizor v hipu dobi drugačen, zlovešč kontekst. Videti je, da oče resno razmišlja o tem, ali naj pritisne na petelina. Naposled povesi orožje in prizor se zaključi brez prelite krvi. Njegova nezmožnost, da nekaj, kar je morda bil prvotni načrt, spelje do konca, nas po začetni šokiranosti pripravi do tega, da se začnemo spraševati, kakšno je ozadje tega, čemur smo pravkar bili priča. S tem Trier v sodelovanju s stalnim scenarističnim sodelavcem Eskilom Vogtom (ki je tudi sam talentiran režiser, glej Blind) mojstrsko  odpre zgodbo in podžge našo domišljijo. Sledi časovni skok v prihodnost. Thelma je kakih 15 let kasneje mlada punca, ki prvič v življenju zapusti dom in na univerzi začne študirati biologijo. Mlada ženska kot produkt konservativne krščanske družine sprva ima nekaj težav z vzpostavljanjem stika z okolico. Njeni svobodomiselni in odprti sovrstniki uživajo alkohol, kadijo travo, seksajo in so v vseh pogledih pravo nasprotje vrednot, ki jih je punca s seboj prinesla iz domačega okolja. 

Foto: The Orchrad

Sprememba je očitno prehuda in Thelma v knjižnici nenadoma doživi epileptični napad, po katerem konča v bolnišnici. Zdravnica, ki vodi zdravljenje ji pove, da je v njeni kartoteki stoji, da je kot otrok doživela živčni zlom in namigne, da bi napad, ki ga je doživela, lahko bil psihološke narave. Thelma kmalu po napadu spozna prijetno sošolko Anjo, iskrica preskoči in obojestranska naklonjenost in privlačnost neustavljivo trasirata pot Thelmini prvi ljubezni. Sočasno z odkrivanjem novih močnih čustev spremljamo njeno pot skozi zdravstveni sistem, ki poskuša dognati razloge njenega stanja. Izkaže se, da vse poti vodijo v preteklost, preko flashbackov pa se pred nami zlagajo koščki sestavljanke, ki bodo osvetili otvoritveni prizor in razkrili Thelmino skrivnost. Trpljenje, osamljenost, identiteta, drugačnost in protagonisti, ki nekako ne morejo najti svojega mesta pod soncem so motivi, ki jim se Trier v svojih filmih vedno znova vrača. Tandem Trier- Vogt je to pot v zgodbo vključil še nadnaravne elemente, ki filmu dajo poseben pečat. Le-ti so podaljšek čustvenih stanj mlade protagonistke, ki nima nadzora nad svojimi telekinetičnimi sposobnostmi, saj jih upravljajo globoka, potlačena čustva, ki jih tudi sama Thelma s težavo identificira. Za izhod iz slepe ulice v kateri je obtičala in pot v normalno življenje mora mlada ženska obračunati s preteklostjo in sprejeti vse aspekte svoje identitete. Thelma je mešanica žanrov v katerih ni težko prepoznati vpliva Hitchcocka, De Palme, Cronenberga in drugih avtorjev, film počasnega tempa in izrazite vizualne lepote (kudos za  kamero Trierjevega stalnega sodelavca Jacoba Ihreja), ki v svojem jedru govori tem, kako zelo močna je lahko ljubezen in kako uničujoče so lahko posledice čustvenih ran in vsakovrstne represije.



Ocena


nedelja, 8. april 2018

Ready Player One (2018)

Foto: Warner Bros.

Slo naslov: Igralec št. 1
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 140'Imdb
Žanri: akcija, avantura, ZF
Režija: Steven Spielberg
Scenarij: Ernest Cline, Eric Eason, Zak Penn
Igrajo: Tye Sheridan, Olivia Cooke, Ben Mendelsohn, Mark Rylance, T.J. Miller, Simon Pegg, Lena Waithe, Win Morisaki, Philip Zhao, Susan Lynch, Hannah John-Kamen, Ralph Ineson



Zavoljo 175-milijonskega proračuna je Igralec št. 1 najambicioznejši film Stevena Speilberga po  Indiani Jonesu in kraljestvu kristalne lobanje (2008), ki je stal še dodatnih deset milijonov dolarjev več. Smo v obdobju, ko televizijski šovi tipa Stranger Things na račun domiselnega prepletanja retro-nostalgičnih elementov in vsebine primarno namenjene mlajšem občinstvu, uživajo veliko popularnost. Ob naši nagnjenost k idealiziranju preteklosti in prepuščanju nostalgiji dobimo zmagovalno kombinacijo, ki pred zaslone vseh velikosti lahko pritegne praktično celo družino. Podobno so razmišljali tudi investitorji, ko so že pred uradnim izidom knjige Ready Player One (2010, Ernest Cline), na avkciji kupili pravice za ekranizacijo romana. Zgodba je namreč polna pop kulturnih referenc iz sveta filma, videoiger, stripa, nostalgične glasbe... Najbolj globok poklon Spielberg nameni svojemu velikemu prijatelju Stanleyju Kubricku z rekonstrukcijo prizorov iz kultnega Izžarevanja, ki so domiselno vključeni v Oazo, alternativno virtualno resničnost, ki jo v letu 2045 igra malodane vsak prebivalec prenaseljene in onesnažene Zemlje. V tej distopični viziji našega planeta je človek povesem uničil ekosistem, gospodarske aktivnosti so zamrle, najmočnejši  igralec pa je korporacija, ki upravlja Oazo. A tudi prihodnost korporativnih glav, oziroma njihovih interesov, ki jih pooseblja dežurni negativec Ben Mendelsohn, postane negotova po smrti idejnega tvorca Oaze Jamesa Hallidayja, ki je s svojo zadnjo voljo poskrbel za preplah v upravnem odboru korporacije in igričarsko evforijo med navadnimi smrtniki. Nekje v igrici je namreč skril t.i. "velikonočno jajce" in tisti igralec, ki ga najde, bo postal njegov dedič in prevzel polno kontrolo nad Oazo in njegovim večmilijardnim premoženjem. Dobri fantje so v tej zgodbi zbrani okoli mladega junaka Wada Wattsa (Tye Sheridan), ki se v družbi svojih virtualnih prijateljev spusti v boj za veliko nagrado. Boj, ki že v osnovi ni pravičen, saj je korporacija najela celo armado nadarjenih igralcev, ki v njenem imenu poskušajo najti "velikonočno jajce." Tako smo dobili izhodišče za klasični dobro-proti-slabem zaplet, ki v nadaljevanju žal ne ponudi nobenih presenečenj. Zgodba se razvija po ustaljenih šablonah, liki in spopadi se v nekem trenutku pričakovano iz virtualnega sveta preselijo tudi v resničnost. Virtualno in dejansko postaneta eno, neločljivi, medsebojno odvisni komponenti, enako pomembni za končni uspeh. Ne glede na predvidljivost, posamezne nelogičnosti in karakterno nedorečenost likov je Igralec št.1 zame bil dokaj zanimiva izkušnja. V prvi vrsti prepriča tempo akcijskih prizorov, ki v kombinaciji z odličnimi 3D učinki ne pušča veliko časa za razmišljanje. In takrat ko tempo malo popusti za dobro počutje skrbijo že omenjene pop reference in nostalgična glasba. Igralec št.1 skozi prizmo razvedrilne vrednosti ne razočara, čeprav sem po izhodu iz kina vedel, da zgodba in liki ne bojo prav dolgo ostali z menoj.

Ocena


četrtek, 5. april 2018

Lucky (2017)

Foto: Magnolia Pictures


Slo naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2017
Dolžina: 88' ,  Imdb
Žanri: drama, komedija
Režija: John Carroll Lynch
Scenarij: Logan Sparks, Drago Sumonja
Igrajo: Harry Dean Stanton, David Lynch, Ron Livingston, Ed Begley Jr., Tom Skerritt, Beth Grant, James Darren, Barry Shabaka Henley, Yvonne Huff Lee



V odličnem dokumentarcu Harry Dean Stanton: Partly Fiction (Sophie Huber, 2012) pokojni Sam Shepard igralske kvalitete svojega velikega prijatelja opiše takole: Harry’s strength is that he knows his face IS the story! In to je očitno zelo dobro vedel tudi John Carroll Lynch, ko je v sodelovanju s scenaristom Loganom Sparksom (ta je Stantonov dolgoletni prijatelj) loteval režiranja Harryja Deana Stantona v naslovni komični drami. Fokus je v številnih kadrih na njegovem obrazu s katerega na nek način beremo Lackyjevo življenjsko zgodbo. Morda ni napačno zapisati Harryjevo zgodbo, saj vsak boljši poznavalec njegovega ustvarjalnega opusa v zgodbi lahko prepozna številne biografske elemente. Lucky tako kot Harry igra ustno harmoniko, rad zapoje in je med drugo svetovno vojno bil kuhar na ladji ameriške mornarice. Jasno je tudi, da kraj dogajanja, majhno redko naseljeno mestece v puščavi, ni izbrano naključno – prizori Harryjevega sprehajanja skozi puščavo nas hitro vrnejo dobrih trideset let v preteklost, v čas nastanka kultnega Paris, Texas (Wim Wenders, 1984). Torej, tako kot namigne že plakat z napisom Harry Dean Stanton is Lucky je pred nami dramedija, ki je v resnici svojevrsten poklon liku in delu izjemnega igralca, v katerem ta igra samega sebe.

Foto: Magnolia Pictures

In kdo je torej Lucky? 90-letni ateist in samotar, ki dan začne z rutinsko jutranjo telovadbo, cigareto in kozarcem mrzlega mleka. Lucky uživa v izpolnjevanju križank – doma, ali v lokalni restavraciji, kamor se po navadi odpravi dopoldan, v popoldanskih urah so v osredju kvizi na televiziji, proti večeru pa je čas za odhod v bar, srkanje priljubljenega koktajla in druženje z znanci in prijatelji. Lucky redko pokaže čustva in pri someščanih rad zbuja vtis samozadostnosti, toda z napredkom zgodbe spoznavamo, da ga znanci in prijatelji razumejo bolje, kot Lucky razume samega sebe. Nekega jutra Lucky izgubi zavest in obleži na tleh. Čeprav kasnejši obisk pri zdravniku ne razkrije nič alarmantnega, Lucky začuti, da se njegov čas, kljub dobremu zdravju, počasi izteka. Režiserski debi karakternega igralca Johna Carrolla Lyncha, ki ga poznamo iz številnih stranskih vlog (med drugim je igral moža Frances McDormand v Fargu), je tipičen film brez zgodbe, zgrajen okoli likov in interakcij med njimi. Pripoved se skozi opazovanje te dinamike in karakterno študijo osrednjega protagonista ukvarja z minljivostjo, osamljenostjo, duhovnostjo in vezmi, ki jih človek skozi življenje splete z drugimi ljudmi. Lucky nam do srca ne seže samo zaradi odličnega Stantonovega nastopa – naše doživljanje usmerjajo tudi zanimivi stranski liki, ki s svojim odnosom do glavnega akterja ustvarjajo sliko človeka, ki ga je lepo poznati. V družbi z Luckyjem in njegovimi prijatelji sem se počutil dobro in res sem vesel, da je Harry Dean pred končnim slovesom uspel dokončati ta čudoviti film – umrl je šest mesecev po premieri na lanskem festivalu SXSW, svojo zadnjo vlogo pa je odigral v biografski drami Frank in Ava, ki je trenutno v post-produkcijski fazi.   


Ocena