Downsizing (2017)

Foto: Kolosej

Slo naslov: Krčenje

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 135', Imdb

Žanri: komedija, drama, zf

Režija: Alexander Payne

Scenarij: Alexander Payne, Jim Taylor

Igrajo:  Matt Damon, Hong Chau, Christoph Waltz, Jason Sudeikis, Kristen Wiig, Udo Kier

Krčenje je novi, sedmi celovečerec režiserja, ki je nazadnje navdušil z Nebrasko (2013) in pred tem še slehernim filmom, ki ga je posnel. Ob tej priliki je Alexander Payne ponovno združil scenaristične moči z Jimom Taylorjem, s katerim sta skupaj posnela že pet filmov. Krčenje glede na Paynov dosedanji opus prinaša odmik od zanj značilnega rahločutnega pretresanja družinske dinamike in medčloveških odnosov. Tokrat je pred nami zgodba, ki bi se lahko dogajala v neki alternativni sedanjosti ali bližnji prihodnosti.

Zakonca Safranek (pazi na naglas) sta tipična predstavnika ameriškega srednjega razreda – dovolj premožna za normalno življenje, prerevna, da bi uresničila ameriške  sanje. Paul (Damon) bi se zlahka sprijaznil s tem kar ima, njegova boljša polovica Audrey (Wiig) pa hrepeni po bolj razkošnem življenju. Njene želje bi najbrž za vedno ostale neuslišane, če norveški znanstveniki ne bi odkrili načina, kako človeka skrčiti na skromnih 12 centimetrov. Edina slaba stran te izjemne pogruntavščine je, da ne deluje v obratni smeri. Ali drugače: ko se enkrat skrčiš, ostaneš skrčen! Iz znanstvene perspektive govorimo o tehnologiji, ki lahko reši naravo in človeštvo pred izumrtjem, saj skrčen človek potrebuje manj materialnih dobrin in naravnih resursov. Podjetneži v tehnologiji hitro prepoznajo komercialni potenci in po celem svetu začnejo rasti varovana luksuzna naselja za skrčene ljudi. Dovolj je, da prodaš svoje premoženje in se preseliš v miniaturni svet, v katerem denar ima bistveno višjo vrednost, kajti v tem svetu je tudi povprečen človek milijonar, ki zgolj od prihrankov lahko živi v razkošni hiši, igra golf, se sprošča v ekskluzivnih centrih in je najboljšo hrano. Milimeter velik želodec pač ni težko napolniti in na prvi pogled se zdi, da je možnost krčenja dar z nebes. Tako razmišljata tudi Paul in Audrey, ki se odločita za krčenje. Končno je napočil čas, da uresničita svoje sanje. Podpišeta dokumente in zdi se, da ju do uresničitve fantazije loči le nekaj ur spanca. A ko se pomanjšani Paul zbudi spozna, da med njegovim krčenjem vse ni potekalo tako, kot je bilo načrtovano.

Foto: Kolosej

  

Krčenje je znanstveno fantastična satira, pri kateri je satirična komponenta veliko bolj pomembna od ZF komponente, ki je le izgovor za satiro, inštrument za preslikavo aktualnega družbenega trenutka. V času, ko najmočnejša država sveta ima najbolj neumnega predsednika v zgodovini, človeka brez posluha za okoljevarstveno problematiko, je Krčenje še kako aktualen film. Toda Payne s filmom ne izraža zgolj zaskrbljenosti za prihodnost matere Zemlje – enako pomemben, če ne pomembnejši, je komentar aktualnih družbenih odnosov. Človek je tudi v ta miniaturni svet, v katerem naj bi v blaginji uživali vsi, prinesel stare navade. Izkaže se, da tudi ta novi svet potrebuje svoj depriviligirani razred. Reveže, ki bodo opravljali umazana dela, čistili straniščne školjke in tako ali drugače servisirali novo elito. Siromake, pretežno Mehičane in ostale priseljence, ki jih od elite loči velikanski zid (zveni znano, a ne?) z nadzorovanimi vhodi, skozi katere ti reveži vsakodnevno prihajajo na delo. Na bolj osebnem nivoju gre za zgodbo o junaku, ki išče in na koncu tudi najde smisel svojega obstoja. Težava Krčenja je v tem, da je osrednji junak Paul enostavno nezanimiv. Je dobrosrčen, razumevajoč človek s posluhom za sočloveka, a tudi neizrazit v vsem, kar počne. V žalosti, veselju in ljubezni. Krivdo težko pripišem Mattu Damonu, ki se sicer trudi, toda film nad gladino v največji meri drži odlična Hong Chau, kot invalidna, proti svoji volji pomanjšana vietnamska disidentka, nekaj malega pa pristavi tudi Christoph Waltz, v vlogi srbskega kralja črnoborznih aktivnosti. Krčenje ni razočaranje, a vseeno moram konstatirati, da je Payne avtor, od katerega sem pričakoval boljši film.

Ocena

Cheong-nyeon-gyeong-chal (2017)

aka Midnight Runners 

Foto: Imdb

Slo naslov: -

Angleški naslov: Midnight Runners 

Država: Južna Koreja

Jezik: korejščina

Leto: 2017

Dolžina: 109',  Imdb

Žanri: akcija, komedija, krimi

Režija: Kim Joo-Hwan

Scenarij: Kim Joo-Hwan

Igrajo: Park Seo-Joon, Kang Ha-Neul, Park Ha-Sun, Sung Dong-Il

Ki-Joon (Park Seo-Joon) in Hee-Yeol (Kang Ha-Neul) sta mlada kadeta policijske akademije, ki se med urjenja zbližata in nato v nekaj letih šolanja postaneta dobra prijatelja. Nekaj mesecev pred koncem izobraževanja za policiste se kadeta skupaj odpravita v mesto. Mladeniča nimata punc, zato se v plesne klube odpravita v upanju, da bosta spoznala kakšno. Večera je skoraj konec in iz njunih prizadevanj se ni izcimilo nič. A nato na poti domov postaneta naključni priči ugrabitve mladega dekleta. Dekle nekaj sto metrov pred njimi ujamejo in potisnejo v kombi, ki hitro odpelje s kraja dogodka. Na akademiji so ju naučili, da je pri reševanju primerov ugrabitve prvih nekaj ur ključnih, zato z opisom kombija in številko tablice pohitita na najbližjo policijsko postajo. A ko dojameta kako počasna je procedura v takšnih primerih se odločita, da zadevo vzameta v svoje roke.

Foto: Imdb

Midnight Runners je v Južni Koreji bil eden največjih kino hitov lanskega leta, ki se po številu gledalcev v absolutni konkurenci uvršča na 7.mesto, uvrstitev pa je še za dve mesti boljša, če s seznama odstranimo nekorejske filme. Film podpisuje Kim Joo-Hwan, avtor indie uspešnico Koala (2013), ki se je tokrat lotil režije komercialno naravnanega filma. Rekel bi, da je rezultat temu primeren, saj je posnel celovečerec, ki v prav nobenem segmentu ne izstopa iz povprečja. Polnočna tekača je film zastavljen tako, da ugaja predvsem mlajši publiki, kar nenazadnje potrjuje izbira glavnih igralcev (oba svoje delo opravita solidno). V osnovi gre za akcijsko "buddy" komedijo, ki se začne z dokaj nezanimivim zbliževanjem dveh mladeničev, nakar se zgodi ugrabitev in vse skupaj dobi malce resnejšo in zanimivejšo podobo. Od tu naprej je zadeva gledljiva: v zgodbo se vključi kitajska mafija (trgovina z organi in še čem!),  kar je ob solidni dinamiki, zabavno obarvani akciji in ščepcu družbene kritičnosti zadostovalo, da v družbi mladih junakov vztrajam do konca, četudi od filma nisem odnesel praktično nič.    

Ocena

Brawl in Cell Block 99 (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 132' ,  Imdb

Žanri: krimi, drama

Režija: S. Craig Zahler

Scenarij: S. Craig Zahler

Igrajo: Vince Vaughn, Jennifer Carpenter, Don Johnson, Marc Blucas, Tom Guiry, Udo Kier, Rob Morgan, Geno Segers

Že v uvodnih kadrih nam S. Craig Zahler predstavi Bradleyja (ne Brada) Thomasa na način, ki pove veliko o njegovem (anti)junaka. Njegova pojava, pobrita glava in tetovaža govorijo zgodbo o burni preteklosti, ki jo je zamenjala bolj umirjena, premišljena sedanjost. Časi so težki in v tem prvem prizoru Bradley izgubi službo avtomehanika. Prvi prizor se mi zdi zanimiv tudi zato, ker je postavljen tako, da sprva imamo občutek, da se bo Bradly vsak čas zapodil med ljudi pred mehanično delavnico in začel vihteti pesti. Prikrita grožnja vtkana v prizor napove, česa je zmožen Bradly, ki na poti domov ne ve, da bo njegov slab dan kmalu postal še slabši. Spoznanje o ženini nezvestobi na tako usran dan ne obeta nič dobrega, toda Bradly se žene niti ne dotakne. Svojo frustracijo preusmeri na njen avto, v enemu najbolj zapomljivih filmskih prizorov lanskega leta. Sledi časovni skok v prihodnost. Nekaj let kasneje Bradly s soprogo Lauren pričakuje rojstvo njunega prvega otroka. Zakonca zdaj živita v razkošni hiši in že na prvi pogled je očitno, da Bradly več ni revež iz začetka filma. V njegovem primeru to lahko pomeni zgolj eno: da se je znova vrnil starim navadam in ponovno začel delati za Gila, svojega nekdanjega šefa, ki je že lep čas v poslu z mamili. Na neki točki novi-stari šef želi razširiti posel, zato sklene dogovor o "sodelovanju" z nevarnim mehiškim kartelom. Sodelovanje, ki Bradlyju že od samega začetka ni dišalo se na koncu sprevrže v katastrofo, pošiljka mamil konča v morju, naš antijunak pa odide za sedem let v zapor. Toda zaporna kazen je le začetek njegovih težav.

Foto: Imdb

Grindhouse filme so nekoč predvajali v neuglednih, zakotnih kinodvoranah, danes pa grindhouse lahko najdemo v programski ponudbi najbolj uglednih filmskih festivalov. Brawl in Cell Block 99 se je tako znašel v programski ponudbi beneškega filmskega festivala in zdi se, da grindhouse in ostale sorodne vsebine skozi "polnočne" sekcije na nek način postajajo del "art" kino ponudbe. Očitno se tudi selektorji festivalov začutili odprtost publike do teh vsebin in jim zatorej namenjajo vedno več prostora. Spremenilo se je marsikaj. Danes je praktično nemogoče, da filmi, kot je izvrstni Zahlerjev prvenec Bone Tomahawk, gredo mimo neopaženo. Tovrstne biserčke najprej izpostavijo manj pomembni "poročevalci," ostalo opravi internet. Na račun bolj dostopne tehnologije se tudi z manj denarja da posneti film s povsem solidno produkcijsko vrednostjo, uveljavljeni igralci želijo delati z talentiranimi režiserji in se preizkušati v drugačnih vlogah. Zaradi vseh teh razlogov smo lahko dobili Brawl in Cell Block 99, s katerim Zehler potrdi, da je izjemno talentiran režiser, od katerega lahko pričakujemo veliko. Dobre dve uri dolg film mine zelo hitro – v svet Bredlyja Thomasa nas potegne vzdušje, dober ritem, premišljeno kadriranje, ustrezno kratki dialogi (za tisto, kar lahko pokažeš s sliko, ne potrebuješ besed) in izvrstni Vince Vaughn. Igralec, ki je v številnih komičnih vlogah bolj redko dosegel kakšen omembe vreden rezultat je že v drugi sezoni Pravega detektiva dokazal, da se zelo dobro znajde tudi v drugačnih, zahtevnejših vlogah. Potencial, ki ga pokazal tam, je tu še bolj prišel do izraza in vloga v naslovnem je za Vaughna gotovo ena najboljših v njegovi karieri. Film bi brez nekaterih scenarističnih nelogičnosti nemara bil še boljši, a ne glede na ta očitek Brawl... kroji sam vrh lanskoletne grindhouse ponudbe.

Ocena

Molly's Game (2017)

Foto: Kolosej

Slo naslov: Velika igra

Država: ZDA, Kitajska

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 140',  Imdb

Žanri: biografija, drama

Režija: Aaron Sorkin

Scenarij: Aaron Sorkin

Igrajo: Jessica Chastain, Idris Elba, Natalie Krill, Michael Cera, Kevin Costner, Chris O'Dowd, Rachel Skarsten, Madison McKinley, Jon Bass

Aaron Sorkin je kariero začel s scenarijem za film, ki je prejel štiri oskarjevske nominacije. Zadnji dobri možje (A Few Good Man, Rob Reiner, 1992) je bil sila odmeven film in od scenarističnega prvenca je Sorkin v svoj opus dodal kar nekaj vidnih naslovov. Za Socialno omrežje (The Social Network, David Fincher, 2010) je prejel oskarja, med ostalim je napisal scenarij za Zmagovalca (Moneyball, Bennett Miller, 2011) in biografsko dramo Steve Jobs (Danny Boyle, 2015). Po vseh teh uspehih in sodelovanjih z vrhunskimi režiserji je Sorkin čakal priložnost, da prevzame oba ključna položaja za kamero in svoje ime poleg scenarija vpiše še v rubriko režija. To priložnost je našel v resnični zgodbi Molly Bloom, ki se je na knjižne police prišla leta 2014.  

Molly Bloom se je kot mladi smučarki obetala uvrstitev v ameriško olimpijsko reprezentanco. Težka poškodba na kvalifikacijski tekmi je končala njene sanje o nastopu na zimskih olimpijskih igrah, smučke so končale v kotu in Molly je morala izbrati drugačno pot. Pred študijem je želela narediti krajšo pavzo, zato je sprejela delo natakarice in se zaposlila kot pomočnica muhastega podjetnika, ki na različnih lokacijah organizira nelegalne igre pokra. Nelegalne igralnice, v katerih se na mizah kopičijo zajetni kupčki, obiskujejo slavni ljudje iz sveta šov biznisa, premožni podjetniki in ostali pomembneži, temu primerni so tudi zaslužki organizatorja. Molly se odlično znajde v novi vlogi in na neki točki izkoristi svojo priljubljenost med rednimi igralci – šefu spelje glavne kliente in začne sama voditi dobičkonosen posel. Podjetna Molly z večjim udobjem in višjimi začetnimi vložki privabi še več igralcev in na njenih mizah so kmalu milijonski zneski. In tam kjer je v igri veliko denarja, tudi mafija ne more biti daleč.

Foto: Kolosej

Sorkin je za režiserki debi kot rečeno izbral knjižno predlogo in si z dobro izbiro dodobra olajšal delo. Gledano zgolj iz vidika zanimivosti in razvedrilne vrednosti je Velika igra film, ki se ga brez dvoma izplača videti. Sorkin-režiser nima težav z ritmom in nam dopusti le malo razlogov za padec koncentracije. Kljub izdatni dolžini je izkušnja sila kratkočasna, saj ob koncu nisem imel občutka, da sem dobre dve uri presedel v kino dvorni. Prvi razlog takšnega počutja zaključek, da je Mollyjina zgodba zanimiva do te mere, da se ob njej preprosto ne moreš dolgočasiti, druga, vsaj iz moje perspektive, je dejstvo, da v glavni vlogi gledam čudovito Jessico Chastain. Mislim, da se igralka odlično znajde v čevljih ženske, ki se je zgolj z inteligenco in podjetnostjo uveljavila v izrazito moškem okolju. Poleg Chastainove velja izpostaviti še prispevka vedno zanesljivega Idrisa Elbe in ob tej priložnosti bolj resnega, izmuzljivega Michaela Cere. Med samim ogledom je zame še najbolj moteča bila občasna raba hitrih rezov, ki sicer povečajo dinamiko, a tudi pošteno otežijo spremljanje zgodbe. Druga pripomba leti na Sorkinov zaključni eksperiment, v katerem oče-psihiater (Kevin Costner)  v treh korakih gledalcu razloži glavno junakinjo. Dejstvo je, da je Sorkin ustvaril like, ki se ne morejo pohvaliti z ne vem kakšno globino in dobro bi bilo, če te pomanjkljivosti ne bi reševal s tako prozorno instant formulo. Bolje bi bilo, če bi vse karte stavil na razvedrilno komponento filma in me s tem vsaj nekoliko  odvrnil od razmišljanja o tem, kako je zgodba glavna junakinje vse preveč romantizirana in kako je v resnici vse skupaj moralo biti dosti bolj grdo. A to je že druga zgodba, za nek drug film.  

Ocena

Horace and Pete (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: -

Država: ZDA 

Jezik: angleščina

Leto: 2016

Dolžina: 10 epizod (30-67 minut),  Imdb

Žanri: komedija, drama

Režija: Louis C.K.

Scenarij: Louis C.K.

Igrajo: Louis C.K., Steve Buscemi, Edie Falco, Alan Alda, Jessica Lange, Liza Treyger, Steven Wright, Kurt Metzger

Horace in Pete je verjetno najstarejši bar v Brooklynu. Pred stotimi leti sta ga odprla brata Horace in Pete, lastništvo se je nato prenašalo na njihove potomce in sto let kasneje je lokal prešel v roke 49-letnega Horaca Vittela VIII (Luis C.K.) in njegovega 52-letnega bratranca Peta (Steve Buscemi). V celem stoletju se razen ljudi, ki zadevo vodijo, ni spremenilo skoraj nič: mize, stoli in vsa ostala oprema so v uporabi od odprtja, zato je že sam interier svojevrstna znamenitost. Ko enkrat stopiš skozi vhodna vrata imaš občutek, da si zavrtel čas nazaj. V lokalu v skladu s tradicijo veljajo posebna pravila. Cenik je fleksibilen, kar v praksi pomeni, da za redne obiskovalce veljajo polovične cene, medtem ko naključni obiskovalci navadno plačujejo redno (beri dvojno) tarifo. V lokalu ne strežejo mešanih pijač, samo čisto žganje (resda zredčeno z vodo, a to je že druga zgodba), na voljo je samo ena vrsta piva – točeni Budweiser. Nič od tega pa ne boste dobili, če tja vstopite s telefonom prislonjenim ob uho, saj telefoniranje za šankom velja za nevljudno, zato ne boste postreženi.

Foto: Imdb

Horaceu in Petu, ki uradno vodita bar in živita v stanovanju nad lokalom za šankom pomaga zdaj že 80-letni stric Pete (Alan Alda), ki je vsa pooblastila sicer prenesel na svoja nečaka, vendar njegova beseda še vedno ima veliko težo. Četrta, ključna oseba v tej družinski shemi je Horaceova in Petova sestra Sylvia (Edie Falco), ki ob visoki vrednosti nepremičnin v New Yorku brata želi prisiliti, da lokal prodajo. Hrbtenica zgodbe je zgrajena okoli odnosov omenjenih družinskih članov, a v skoraj vsaki epizodi najdemo izvrstne prizore, ki niso v neposredni povezavi z razvojem osrednje narativne linije. V teh mini zgodbicah v ospredje včasih stopijo naključni gostje, včasih pa besedo prevzame kakšen izmed rednih obiskovalcev lokala. Te zgodbice so včasih zabavne, včasih resne, a zato nič manj zanimive. Z anekdotami v debatah sodelujejo tudi osrednji protagonisti, te zgodbice pa so skupaj z zapleti v njihovih zasebnih življenjih pravzaprav koščki nastajajočega mozaika, ki nam bo v končnici, ko vsi koščki vzamejo svoje mesto, ponudil izjemno čustven portret disfunkcionalne družine. Portret, ki pojasni, da je vse kar so naši protagonisti danes vsota dogodkov (dobrih in slabih), ki so izoblikovali njihove značaje. Blesti celotna igralska zasedba: Alda, Buscemi, Falco in celo glumaško nekoliko omejeni C.K. Ta je pojasnil, da je model, po katerem je zgradil svojo prvo spletno serijo (epizode so z enotedenskim presledkom bile dostopne le na njegovi spletni platformi), gledališka igra Abigail's Party, ki jo je pred štiridesetimi leti na oder postavil Mike Leigh. In zato tudi Horace in Pete deluje povsem gledališko, saj se vsa zgodba odvije v baru in stanovanju nad njim. A po kratkem privajanju na gledališko vzdušje je vez med gledalcem in liki ustvarjena in ta vez je iz epizode v epizodo močnejša. Vse do zaključnega dela v katerem se tehtnica, ki je ves čas niha med komedijo in tragedijo, dokončno prevesi v tragedijo.

Luis C.K. nikoli več ne bo imel statusa, ki ga je imel pred afero Weinstein, ki je na površje potegnila umazane skrivnosti iz sveta šovbiznisa in v mišjo luknji pognala prestopnike, ki so v večji ali manjši meri izkoriščali svojo pozicijo moči. Detajli iz zasebnih življenj zvezdnikov in različne rumene novice so vedno šle mimo mene, edino merilo vrednosti igralcev, režiserjev, scenaristov in vseh ostalih ustvarjalcev so bil njihova dela na velikih in malih zaslonih. A tokrat je zgodba enostavno prevelika, da bi jo preslišal, zato lahko le povem to: Luie je že priznal krivdo in bo za svoja dejanja kaznovan, tako kot bi morali biti kaznovani vsi, ki so tako ali drugače poniževali druge ljudi. Zavedam se, da zdajšnja klima ni niti najmanj primerna za promoviranje projektov ljudi, ki so akterji omenjene afere, toda Horace and Pete je enostavno tako poseben dosežek v karieri zdaj že propadlega komika, da ga preprosto moram omeniti in priporočiti v ogled.

Ocena

Ikari (2016)

aka Rage

Foto: Imdb

Slo naslov: -

Angleški naslov: Rage

Država: Japonska

Jezik: japonščina

Leto: 2016

Dolžina: 142' ,  Imdb

Žanri: drama, misterij, triler

Režija: Lee Sang-il

Scenarij: Lee Sang-il, Shûichi Yoshida (knjiga)

Igrajo: Ken Watanabe, Mirai Moriyama, Kenichi Matsuyama, Gō Ayano, Suzu Hirose, Pierre Taki, Mitsuki Takahata, Chizuru Ikewaki, Aoi Miyazaki, Satoshi Tsumabuki

Sang-il Lee se svojim najnovejšim celovečercem vrača na teritorij, na katerem mu je že  uspelo doseči dober rezultat. Lee je leta 2010 dokončal od občinstva in kritike hvaljeno dramo Akunin (Villain), ki je tako kot Ikari posnet po knjižni predlogi Shuichija Yoshide, med ostalim pa je posnel tudi dokaj odmeven rimejk Eastwoodovega Unforgiven (Yurusarezaru mono, 2013).

Uvod v zgodbo je brutalen umor zakonskega para in medijsko odmevna preiskava, ki sledi. Leto dni kasneje policija še vedno caplja v mestu, brez omembe vrednega napredka. Razen spoznanja, da je glavni osumljenec po zločinu obraz spremenil s kirurškim posegom, nimajo pravih sledi.

Foto: Imdb

Pripoved se nato razdeli v tri narativne linije in se osredotoči na tri neznance, ki se, vsak s svojo zgodbo, pojavijo v novem okolju. V majhnem mestu vdovec in zaskrbljeni oče (Ken Watanabe) poskuša izvedeti več o enemu izmed svojih delavcev, s katerim se videva njegova ranljiva hčerka Aiko. Tashiro, tih in vase zaprt mladenič je sicer priden delavec, ki je svojo preteklost zavil v tančico skrivnosti. Podobnost med Tashirom in fotorobotom objavljenim v medijih očeta pripravi do tega, da začne raziskovati njegovo preteklost.

V istem času poslovnež Yuma v nekem gej baru v Tokiju spozna redkobesednega in nesamozavestnega Naota. Končata v Yuminem stanovanju in avantura za eno noč postopoma preraste v resno razmerje. Yumo sprva ne moti, da Naoto ne želi govoriti o preteklosti, a zadeva počasi postane moteča in njuno ljubeče razmerje se začne krhati. Yuma v nekem trenutku dojame, da bi njegov ljubimec lahko bil človek, ki ga iščejo po vsej državi.

Tretji segment zgodbe se vrti okoli najstnice Izumi in njenega prijatelja Tatsuya. Sramežljivi fant želi impresionirati punco, zato je s čolnom odpelje na nenaseljeni otoček. Izkaže se, da na otoku nista sama. Izumi med pohajkovanjem sreča nenavadnega, a prijetnega popotnika Tanako. Mladenič ji razloži, da za nahrbtnikom potuje po deželi, toda njegova zgodba bi prav lahko bila izmišljena. Otok nenazadnje lahko ponudi odlično zatočišče nekomu, ki iz kdo ve kakšnih razlogov ne želi biti najden. 

Foto: Imdb

    

Prihod treh neznancev v novo okolje sproži ugibanja o njihovi preteklosti in iz tega izhodišča Sang-il Lee gradi zgodbo naprej. Sprva kaže, da bo gonilna sila filma iskanje storilca, vendar detektivov, ki preiskujejo dvojni umor, več ne vidimo do samega konca filma. Identiteta morilca postane le povezovalna nit, preko katere spoznamo protagoniste vseh treh zgodb. Ugibanje o tem, kdo izmed treh osumljencev bi lahko bil "naš človek" je vseskozi prisotno,  a je fokus predvsem na razvoju odnosov in razmerij med tremi skrivnostneži in okolico. V treh prepletenih zgodbah, ki tečejo linearno, vsak izmed njih poskuša začeti znova, toda preteklost je dejavnik, ki najbolj ovira integracijo v novo okolje in vedrejšo prihodnost. A ker film želi biti tudi klasični "kdo je storilec" triler, razvoj dogodkov  opazujemo iz perspektiv protagonistov, ki se zapletajo v različna razmerja s potencialnim morilcem. Na tehtnici so zaupanje in ljubezen, ter večperspektivno pretresanje načinov, na katere okoliščine krojijo presojo akterjev. Ikari želi biti kompleksen, toda zgodba se na račun treh enakovrednih podzgodb nekako razvodeni in izgubi ostrino. Tem zgodbam sicer ne manjka zanimivosti,  toda skupinski učinek na koncu ni najbolj prepričljiv. Tudi zaradi povsem nepotrebnega zaključnega zdrsa v sentiment in pojasnjevanje očitnega. Lee je režiser, ki je že dokazal, da lahko doseže veliko boljši rezultat in verjamem, da se že z naslednjim filmom lahko vrne v staro formo.     

Ocena

Vivir y otras ficciones (2016)

aka Living and Other Fictions

Foto: Official site

Slo naslov: -

Angleški naslov: Living and Other Fictions

Država: Španija 

Jezik: španščina

Leto: 2015

Dolžina: 81' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: Jo Sol

Scenarij: Jo Sol

Igrajo: Pepe Rovira, Antonio Centeno, Arántzazu Ruiz, Ann Perelló, Niño de Elche, “Makoki”, Oriol Roqueta del Rio, Soledad Arnau Ripollé

[ENG]

Pepe has left the psychiatric hospital after serving time for stealing to work. Only the solidarity of Antonio, a disabled activist, allows him to build a fragile life on which to project his weak hopes. Nevertheless, his need to fit in a senseless world becomes a desperate chore. The horizon of his long-awaited “normality’’ proves unreachable. The relationship with Antonio interpellates his view of life, inviting him to recognize himself as an anomaly and invent a new madness in which to live. 

-Official site

Ocena

2 yötä aamuun (2015)

aka 2 Nights Till Morning

Foto: Wide Management

Slo naslov: -

Angleškki naslov: 2 Nights Till Morning 

Država: Finska, Litva 

Jezik: angleščina, francoščina, finščina

Leto: 2015

Dolžina: 84',  Imdb

Žanri: drama, romantični

Slo recenzija: -

Režija: Mikko Kuparinen

Scenarij: Mikko Kuparinen

Igrajo: Marie-Josée Croze, Arly Jover, Mikko Nousiainen 

[ENG]

Indeed, 2 Nights Till Morning plays out, over the space of two nights, in a hotel room, but also alludes to the outside world. We’re in Vilnius, and Caroline, a forty-something French architect on a business trip, ends up getting stuck there an extra night. At her hotel she makes eye contact with the fascinating Jaakko, a Finnish dj in the Lithuanian capital for a concert. The two spend the evening together and end up in bed. -Cineuropa

Ocena

American Made (2017)

Slo naslov: Barry Seal: Tihotapec 

Država: ZDA

Leto: 2017

Dolžina: 115' ,  Imdb

Žanri: biografija, akcija, komedija  

Slo recenzija: Deseta umetnost, Filmstart, Mladina

Režija: Doug Liman

Scenarij: Gary Spinelli

Igrajo:  Tom Cruise, Domhnall Gleeson, Sarah Wright, E. Roger Mitchell, Jesse Plemons, Lola Kirke, Alejandro Edda, Benito Martinez, Caleb Landry Jones

[SLO]

Tom Cruise bo v trilerju Barry Seal: Tihotapec (American Made), ki je posnet po resničnih dogodkih, stopil v škornje enega najbolj nenavadnih pilotov in tihotapcev vseh časov. Upodobil bo pilota in tihotapca drog in orožja Adlerja Berrimana Seala poznanega kot Barryja Seala, ki je v 80. letih svojo tihotapsko kariero začel kot pilot za medellinski kartel, da ga ne bi zaprli, pa je pozneje postal tudi Cijin tajni agent. Skrbel je za transport marihuane, kokaina in pozneje tudi drugih drog iz Južne v Severno Ameriko. Njegov posel je najbolj cvetel med letoma 1976 in 1984, ko ga je vodil z zanemarjenega malega letališča Mena v Arkansasu. Naposled so ga aretirali, vendar se je zaporu izognil tako, da je svoje usluge ponudil ameriškim oblastem, za katere pa se je kmalu izkazalo, da mu v vrtincu kriminala, prevar in pranja denarja ne morejo nuditi varne zaščite. -Kolosej

[ENG]

Barry Seal, a TWA pilot, is recruited by the CIA to provide reconnaissance on the burgeoning communist threat in Central America and soon finds himself in charge of one of the biggest covert CIA operations in the history of the United States that spawned the birth of the Medellin cartel and eventually almost brought down the Reagan White House with the Iran Contra scandal.

Ocena

Mimosas (2016)

Foto: Mimosas (2016), Imdb

Slo naslov: -

Država: Španija, Maroko, Francija

Jezik: arabščina

Leto: 2016

Dolžina: 96',  Imdb

Žanri: drama

Slo recenzija: -

Režija: Oliver Laxe

Scenarij: Santiago Fillol, Oliver Laxe

Igrajo: Ahmed Hammoud, Shakib Ben Omar, Saïd Aagli, Ikram Anzouli, Ahmed El Othemani, Hamid Fardjad 

[ENG]

A caravan escorts an elderly and dying Sheikh through the Moroccan Atlas. His last wish is to be buried with his close ones. But death does not wait. The caravaners, fearful of the mountain, refuse to continue transporting the corpse. Saïd and Ahmed, two rogues traveling with the caravan, say they know the way and promise to take the corpse to its destiny. In another world, Shakib is chosen to travel to the mountains with a mission: to help the improvised caravaners. -La Prod

Ocena