Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Francija
Leto: 2014
Žanri: Krimi, Triler
Dolžina: 76', Imdb
Režija: Mathieu Amalric
Scenarij: Stephanie Cleau, Mathieu Amalric, Georges Simenon
Igrajo: Mathieu Amalric, Lea Drucker, Stephanie Cleau, Laurent Poitrenaux
Francoski igralec, režiser in scenarist Mathieu Amalric se je v fokusu mednarodne filmske javnosti znašel po izidu biografske drame Potapljaški zvon in metulj (Le scaphandre et le papillon, Julian Schnabel, 2007) in leto kasneje, ob odmevnem nastopu v vlogi glavnega podleža in Bondovega rivala v Kvantumu sočutja (Quantum of Solace, Marc Forster), tisti z boljšim spominom pa mogoče še pomnite njegov igralski prispevek v Spielbergovem Münchenu (2005). V njegovem igralskem opusu je trenutno zabeleženo skoraj sto različnih naslovov, Francoz pa se skozi celotno kariero včasih bolj, včasih manj uspešno posveča tudi samostojnim režiserskim projektom. Njegova zvezda je na režiserskem nebu najmočneje zasijala pred petimi leti, ko je v Cannesu prejel priznanje namenjeno najboljšemu režiserju za Turnejo (Tournée), s katero se je poklonil umetnosti ameriške burleske. Z Modro sobo, ki je prinesla dokončno potrditev njegovega režiserskega talenta, se je Amalric po štirih letih vrnil v Cannes (film so zavrteli v sekciji Poseben pogled). Tokrat se je lotil adaptacije istoimenskega romana belgijskega pisatelja Georgesa Simenona iz leta 1964, ki v središče postavlja misterij povezan z domnevnim dvojnim umorom. Že v otvoritvenem prizoru kri iz ustnice glavnega protagonista Juliena Gahyda (igra ga Amalric) kaplja po hotelskih rjuhah in tako simbolično napove »krvav« razplet zgodbe. On je uspešen lastnik lokalne trgovine s kmetijsko mehanizacijo in ostalimi pripomočki, ona je njegova znanka iz šolskih dni. On doma ima ljubečo ženo in hčerkico, ona moža z resnimi zdravstvenimi težavami.
Skrivno razmerje postaja vedno bolj intenzivno in strastno, pričakovano se med rjuhami po vročem seksu načenjajo debate o novih začetkih, skupnem življenju, ločitvi od trenutnih partnerjev… A v podobnih okoliščinah je vedno vprašljivo, koliko je iskrenosti v razmišljanjih in obljubah izrečenih v postelji in koliko daleč sta akterja dejansko pripravljena iti. Ko v razmaku nekaj mesecev v sumljivih okoliščinah umreta partnerja obeh prešuštnikov, policija sproži preiskavo. Amalric uporabi fragmentirano pripovedno tehniko, ves čas skače iz preteklosti v sedanjost in tako v mozaik postopoma polaga nove koščke, s katerimi zgodba počasi dobiva rep in glavo. Z napredovanjem zgodbe se interes gledalca počasi preusmerja od klasičnega kdo-je-storilec proti kdo-je-storil-kaj in to je bistvo, ki ga preiskovalci poskušajo izluščiti iz morja kontradiktornih izjav. Prav v odgovoru na to vprašanje se skriva tudi osrednja dilema filma, ki z nejasno končno resolucijo od gledalca zahteva, da do videnega zavzame stališče. Na koncu se nekako izkristalizira ideja, da je Modra soba predvsem portret moškega, ki postane ujetnik lastnih seksualnih nagonov in fantazij, in šele nato klasično reševanje misterije povezane z dvojnim umorom. Noirovsko vzdušje, privlačna fotografija in zanimivi montažni prejemi, so glavne odlike filma, ki se celostno gledano izteče v solidno filmsko doživetje, čeprav menim, da bi Amalric iz tako zanimivega materiala lahko iztisnil tudi močnejšo zgodbo.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar