Pintu Terlarang (2009)

Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: The Forbidden Door
Država: Indinezija
Leto: 2009
Žanri: Triler
Dolžina: 115' ,  Imdb 
Režija: Joko Anwar
Scenarij: Joko Anwar, Sekar Ayu Asmara (knjiga)
Igrajo: Fachry Albar, Marsha Timothy, Ario Bayu, Tio Pakusodewo, Henidar Amroe

Po kratkem premisleku sem ugotovil, da v spominu nimam prav nobenega indonezijskega filma. Indonezijska kinematografija je zame popolna neznanka, verjetno sem kdaj kakšen film tudi videl, a tega enostavno več ni v spominu. Na The Forbidden Door sem naletel čisto po naključju, brskanje med tujejezičnimi filmi je navadno zamudno opravilo, kajti odzivov navadno ni veliko, med tistimi nekaj ki so na voljo, je treba razbrati, ali je naslov vreden pozornosti. No, promocijski poster je že prvi plus, saj je dobro opravi svojo vlogo in pritegne pozornost, če k temu dodam nekaj pozitivnih recenzij, sem imel že dovolj razlogov, da filmu ponudim priložnost.

Življenje mladega uspešnega kiparja Gambirja je postavljeno na glavo, ko začne prejemati nenavadna sporočila, v katerih ga neznana oseba, po vsej verjetnosti otrok prosi za pomoč. »Pomagaj mi!« pravi napis, ko ga prvič zagleda pri vhodnih vratih svojega luksuznega stanovanja. Nekaj dni zatem se zgodba ponovi, napisi s klicem na pomoč so vse pogostejši. Gambirju napis ne da miru, končno na enemu izmed napisov najde tudi majhen namig. Prav ta namig ga pripelje v skrivnostni klub, kjer člani v sobah opremljenih z televizorji gledajo snuff posnetke. Med listanjem video posnetkov, ki so v resnici prenosi v živo, naleti na prenos zlorabljanja in fizičnega nasilje nad 7-letnim fantom, kmalu mu je tudi jasno, da gleda fanta zlorabljanje fanta, ki stoji za skrivnostnimi klici na pomoč. Nadaljnja raziskava mu razkrije, da tudi njegova žena ima prste vmes pri zadnjih dogodkih, odkritje skrivnostnih vrat v kleti družinske hiše, ki jo je zgradil ženin oče, še nekoliko bolj ovije zadnje dogodke v tančico skrivnosti.

The Forbidden Door je posnel indonezijski režiser in scenarist Joko Anwar, ki ga kakšen izmed bolj informiranih in razgledanih filmofilov verjetno pozna po naslovih Dead Time: Kala (2007) ali Joni's Promise (2005). Anwar je svoje druženje s sedmo umetnostjo začel kot amaterski filmski kritik, naslednji korak je bil pisanje scenarijev, naslovni film je njegov tretji režiserski prispevek. Kakorkoli, zdaj sem ga spoznal tudi sam in povem vam, da mi ni niti malo žal. Anwarjev film je drugačen, nenavaden, zunaj ustaljenih okvirjev. Odlikuje ga surrealistično-stripovsko-noir vzdušje in suspenz, ki nas zelo uspešno drži na trnih slabe dve uri. Če ste kdaj videli kakšen film iz delavnice Davida Lyncha, potem že imate občutek, kakšno atmosfero lahko pričakujete tukaj. Že od prvega skrivnostnega sporočila in odkritja prepovedanih vrat sem slutil, v kateri smeri se bo zgodba razpletala. A ko sem se že delal preveč pametnega in pet minut pred koncem mislil, da sem pravilno uganil razplet mi je Anwar pokazal, da se moja ugibanja le grobi približek resnice. Naj vas še opozorim, da film vsebuje nekaj krvavih prizorov in veliko finale, za katerega boste potrebovali dober želodec.

Ocena: 7.5/10