Slovenski naslov: -
Država: Italija, Francija
Leto: 2014
Žanri: Drama, Krimi
Dolžina: 103', Imdb
Režija: Francesco Munzi
Scenarij: Francesco Munzi, Fabrizio Ruggirello, Gioacchino Criaco (knjiga)
Igrajo: Marco Leonardi, Peppino Mazzotta, Fabrizio Ferracane, Barbora Bobulova, Anna Ferruzzo, Giuseppe Fumo
Gangsterska drama Temne duše je zgodba o vplivni mafijski družini iz Kalabrije, ki svoje posle vodi iz Milana. Luigi je eden izmed dveh šefov, ki skupaj z bratom Roccom vodi družinski imperij, ki ga je zgradil njun pokojni oče. Glava družine bi po očetovi smrti moral postati najstarejši sin Luciano, a mu družinski posel enostavno ni dišal. Zato ga je prepustil bratoma in se posvetil kmetovanju na družinskem imetju v domači Kalabriji. Luigi se je pravkar vrnil iz Amsterdama, kjer je sklenil novi ekskluzivni dogovor z južnoameriškim dobaviteljem, ki bo položaj družine na trgu prepovedanih drog še okrepil. On je tisti, ki je bolj vročekrven, bolj ambiciozen, a tudi bolj nepremišljen. Rocco je na drugi strani pravo nasprotje, saj s svojo potrpežljivostjo in strateško modrostjo predstavlja dobrodošlo protiutež bratovi impulzivnosti. Toda v Kalabriji dozoreva še en vročekrvnež, ki bo z eno nespametno potezo zakompliciral stvari in povzročil preglavice celi družini. Lucianovem sinu Leu ne diši kmetovanje in način življenja, ki ga je izbral njegov oče. Njegova vzornika sta vedno bila oba strica, predvsem Luigi, ki mu je po značaju najbližji. Ko v lokalni oštariji izrečejo nekaj neprimernih besed o njegovi družini, se Leo ponoči vrne z avtomatsko puško in prerešeta (prazno) gostilno. V Kalabriji takih stvari ne pozabijo kar tako, posebej, če se za napako nisi pripravljen opravičiti.
Temne duše podpisuje 46-letni Rimljan Francesco Munzi, ki je za izvirno gradivo izbral istoimenski roman rojaka Gioacchina Criaca iz leta 2008. Munzi je pred tem posnel dva celovečerca (Saimir, The Rest of the Night), z obema pa je naslavljal problematiko ilegalnih migracij. S svojim najnovejšim celovečercem Munzi nadaljuje trend kriminalnih dram, ki v italijanskem filmu počasi izrivajo lahkotnejše teme in žanre, kar je gotovo povezano s poslabšanjem družbene krvne slike in naraščanjem kriminalitete, ki jo spodbuja še vedno trajajoča ekonomska kriza. Munzi je zajadral na teritorij, ki ga je pred leti ponovno afirmiral Matteo Garrone z Gomorro (2008), po podobnih motivih pa so lani posneli še odlično serijo Gomorra: La serie (2014– ), o kateri sem na tem koščku spleta že poročal.
Temne duše so vsekakor dobra, omembe vredna variacija na temo organiziranega kriminala in življenje v objemu istega, ki v nekaterih segmentih doseže zelo dobre rezultate, v drugih pa se na žalost ne uspe odločneje odmakniti od povprečja. Pohvaliti velja zelo dobro vzdušje in vizualno podobo filma, ki nas učinkovito povlečeta v zgodbo in pomagata razumeti, kakšno življenje pravzaprav živijo protagonisti. Odlično selekcionirani igralski ansambel nam ponudi prepričljivo avtentičen portret mafijskega družinskega drevesa na prav vseh nivojih: od podmladka, sester, tet in mater, do tistih, ki stojijo na vrhu družinske piramide. K avtentičnosti prispevajo še snemalne lokacije, ki v lovljenju nasprotja med ruralno Kalabrijo in bliščem Milana na nek način pojasnjuje motivacijo prihajajočih generacij. Mislim, da filmu manjka nekaj kompleksnosti, tako v karakterizaciji ključnih likov, kot v konstrukciji in pojasnjevanju »poslovnega« modela, na katerem temelji moč in vpliv družine. Film se osredotoča predvsem na kalabrijsko vročekrvnost, zamerljivost in prikaz zelo tradicionalističnih odnosov in relacij, ki še vedno krojijo usode tamkajšnjih ljudi. In to ne počne slabo, vendar bi za še boljši rezultat bilo potrebno storiti več od površnega povezovanja mafije z gradbenim sektorjem in neizvirnega skrivanja mamil v zaboje s sadjem.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar