sreda, 22. julij 2015

Kiseijuu [Parasyte: Part 1] (2014)


Slovenski naslov: -
Država: Japonska
Leto: 2014
Žanri: Grozljivka, ZF
Dolžina: 109' ,  Imdb 
Režija: Takashi Yamazaki
Scenarij: Ryota Kosawa, Yamazaki, Hitoshi Iwaaki (manga)
Igrajo: Shota Sometani, Eri Fukatsu, Sadawo Abe, Ai Hashimoto, Masahiro Higashide, Nao Omori


Starejše generacije od nekdaj z negodovanjem sprejemajo navade mlajših. Argumentacije, zakaj novotarije niso dobre, so včasih utemeljene in na mestu, včasih pa starejši znajo z poveličevanjem tradicionalističnih vrednost udariti povsem mimo. V eri mobilnih komunikacij in kompaktnih prenosnih avdio-vizualnih naprav je praksa poslušanja glasbe s slušalkami v ušesih postala standard, ki se mu stežka upirajo tudi starejši ljubitelji glasbe. Dolgotrajna uporaba slušalk nedvomno ima določene negativne učinke, ki so zanemarljivi v primerjavi s tem, kaj bi doletelo glavnega junaka 1. dela velike japonske uspešnice Kiseijuu (Parazit), če v ušesih ne bi imel slušalk. Srednješolec Shinichi Izumi je na svoji postelji brezskrbno poslušal glasbo, ko je v njegovo sobo zašel zajedavec iz vesolja.
Grdemu škampu podobna bitja so se razpršila po mestu z enim samim ciljem: skozi ušesno odprtino zlesti v možgane gostitelja in prevzeti kontrolo nad njegovim telesom. Shinichija so pred takšnim scenarijem rešile ravno slušalke, zajedavec pa se je po spletu okoliščin naselil v njegovo roko, ki nato začne funkcionirati kot neodvisen organizem, ki ga najstnik ne more kontrolirati. Paraziti, ki so uspešno prišli v možgane žrtev, telesa gostiteljev lahko v hipu spremenijo v grozljive gnusne stvore (in nazaj). Tatovi teles iz vesolja teles ne koristijo samo za krinko; človeško meso je za te stvore nadvse primeren vir proteinov in lokalna policija kmalu odkrije več razmesarjenih žrtev, ki so umrle v nepojasnjenih okoliščinah. Resnico pozna le Shinichi, ki je s svojim zajedavcem razvil poseben odnos, saj parazit nima popolne kontrole nad njegovim telesom in je z njim prisiljen sodelovati. Razvoj dogodkov pokaže, da je vez med Shinichijem in njegovim (pri)ročnim prijateljem mogoče edino upanje v spopadu z zlobnimi prišleki.
Zgodba o invaziji parazitskih organizmov iz vesolja je naprej zaživela kot manga japonskega striparja Hitoshija Iwaakija, ki je izšla v desetih zbornikih in bila prodana v neverjetnih 11 milijonov izvodov. Zato ne preseneča, da se je film takoj po prihodu v kinodvorane zavihtel na sam vrh lestvic in za seboj pustil mednarodne megauspešnice kot so Medzvezdje in Bes. Filma sem se lotil brez vsakega predznanja, kar je ob ogledu tako neobičajne zgodbe prej prednost, kot ovira. V prvi vrsti zato, ker ne moreš oceniti odstopanj in eventualnih pomanjkljivosti glede na izvirno gradivo,  obenem pa dogajanje doživljaš kot zanimivo novo izkušnjo. Priznam, da je podoba vesoljčka na roki gostitelja sprva delovala blesavo (malce me je spominjala na gos brez perja), a potem sem se počasi navadil na neobičajno formo in vesoljček je osvojil moje simpatije. Stvar je bila toliko lažje prebavljiva ob odličnih vizualnih učinkih in impresivnih transformacijah iz človeka v pošast in obratno. Domiselnost pri koreografiji akcijskih prizorov, v katerih vesoljček Migi meri moči s svojimi zlobnimi rojaki je še en velik plus, poleg vrhunske produkcije pa je potrebno izpostaviti zanimivo mešanje žanrov. Režiser Takashi Yamazaki (The Eternal Zero) zgodbo suvereno krmari med komedijo in povsem konkretno zf grozljivko, ki največ profitira na račun dejstva, da Japonci z Američani ne delijo obsedenosti s starostnimi certifikati. Parazit je film z zelo posrečeno mešanico različnih horor prvin, v katerem dobro funkcionira vse od telesnega hororja in slasherja, do vesoljskih kanibalističnih pošasti. Manj impresivni so nekateri scenaristični zasuki, v katerih lahko zaznamo luknje in nelogičnosti, a te slabosti vseeno ne pokvarijo splošnega dobrega vtisa.  



Ocena:


2 komentarja:

  1. He he, tale je pa menda bolj moj kot tvoj tip filma. Lahko pa se seveda tudi motim. :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Ja, najbrž je res tako.
    Če se sprijazniš s tem, da je mal goofy, potem rata kar simpatičen :)

    OdgovoriIzbriši