Welcome to Me (2014)

Slovenski naslov: -
Država: ZDA
Leto: 2014
Žanri: Komedija, Drama
Dolžina: 87'  ,  Imdb 
Režija: Shira Piven 
Scenarij: Eliot Laurence
Igrajo: Kristen Wiig, Wes Bentley, Linda Cardellini, James Marsden, Joan Cusack, Jennifer Jason Leigh, Tim Robbins

Kako bi se odzvali vi, če bi nekega dne povsem nepričakovano zadeli goro denarja na kakšni izmed iger na srečo?  Kaj bi storili, ko bi nenadoma postali bogatejši za več deset milijonov evrov? 86 milijonov,  če  sem bolj natančen? Odgovor na to vprašanje gotovo v največji meri oblikuje značaj posameznika, a vseeno sklepam, da bi se večina odzvala na dokaj predvidljiv način. Takšna neverjetna sreča je nepričakovano doletela Alice Klieg (še enkrat odlična Kristen Wiig), žensko z mejno osebnostno motnjo, ki po lastnem priznanju že 11 let ni ugasnila televizorja. Ravno njeno »stanje« je poleg astronomskega dobitka glavni generator zgodbe, ki se dokazovanje trditve, da sreče ne moreš kupiti, loteva na dokaj nekonvencionalen način. Glavni dejavnik zapleta sta torej motnja glavne junakinje in njena netipična, v očeh povprečnega smrtnika povsem iracionalna dejanja. Ta se namreč odloči, da bo z denarjem financirala televizijsko oddajo, v kateri bo sama prevzela vlogo voditeljice, scenaristke in glavne snovalke šova, ki bo v celoti posvečen njeni osebnosti. Odločitev mogoče zveni malce bolj smiselno, če vemo, da Alice na svojih knjižnih policah hrani kupe video kaset s posnetki oddaj njene najljubše voditeljice Oprah Winfrey. Zdaj, ko ima denar, Alice za uresničitev neobičajne zamisli potrebuje le še tv postajo zabredlo v rdeče številke in človeka, ki bo ob pogledu na večmilijonski ček na njegovi mizi pozabil na standarde in ignoriral očitno norost in neprimernost takšne zamisli. Obravnava motiva mentalne bolezni sodi med zahtevnejše filmske motive,  zadeva pa je še toliko bolj občutljiva, če ji želiš dodati komičen podton. Režiserka Shira Piven (starejša sestra bolj znanega Jeremyja Pivena) mogoče nima veliko režiserske kilometrine (Welcome to Me je njen drugi igrani celovečerec), a ji kljub temu zgodbo uspeva lepo krmariti med komedijo in dramo. Avtorica iz duševne motnje glavne junakinje črpa navdih za (črno)humorne epizode, a obenem ne podcenjuje njenega stanja, ter povsem konkretno in korektno naslavlja vprašanja povezana z protagonistkino boleznijo. Medijske ambicije novopečene milijonarke so temelj satiričnega pogleda na družbo in vlogo medijev  v le-tej. Menim, da film odlično izpostavi problematiko vpliva medijev na sodobnega človeka in prikaže princip, po katerem finančno močni igralci krojijo podobo medijskega prostora. Iz videnega med ostalim lahko razberemo, da brez odgovornosti nis(m)o niti gledalci. Zdi se, da nam Piven dopoveduje, da junakinja svoja dejanja lahko opraviči z duševno motnjo, med tem ko tisti, ki spremljajo njeno oddajo, za to nimajo tehtnega opravičila. 

Ocena: