Wonder Wheel (2017)

Foto: Amazon Studios

Slo naslov: Lunapark

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 101',  Imdb

Žanri: drama

Režija: Woody Allen

Scenarij: Woody Allen

Igrajo: Kate Winslet, Jim Belushi, Justin Timberlake, Juno Temple, Jack Gore

Plaz "Weinstein" je poleg nekoč najmočnejšega hollywoodskega producenta odnesel še nekaj odmevnih imen iz filmskega sveta in med njimi se je zaradi grehov iz preteklosti, o katerih tu ne bom razpravljal, znašel tudi Woody Allen. Lunapark je tako po vsej verjetnosti njegov predzadnji film, izjemni opus pa bo sklenil še pred izbruhom afere dokončani A Rainy Day in New York, ki je trenutno v postprodukciji. Vse to omenjam zato, ker imam občutek, da bi se Lunapark pri ocenjevalcih in publiki odrezal veliko bolje, če bi premiero doživel nekaj mesecev pred izbruhom afere. Kakorkoli, Lunapark je ne glede na datum in okoliščine še vedno isti film, ki po moji oceni vreden veliko več od vtisa, ki ga potencialni gledalec dobi ob pogledu na splošni kritiški konsenz.

To pot nas Allen pelje v petdeseta, za kuliso pa izbere slikovito območje Coney Islanda, sprehajališča ob morju, peščene plaže in tamkajšnjo glavno atrakcijo – zabaviščni park. V prirejenem stanovanju znotraj lunaparka s svojim drugim možem Humptyjem (Jim Belushi) – ta dela kot operater vrtiljaka v parku – in otrokom iz prvega zakona, živi natakarica in propadla igralka Ginny (Kate Winslet). Humpty ji je pomagal, ko je bilo najtežje in Ginny je postala njegova žena, čeprav je očitno, da zakonca nista najbolj kompatibilna. Za Ginny je na prvi pogled pomembno le dvoje – Humptyja obdržati na varni razdalji od steklenice z žganjem in obvladovati piromanska nagnjenja njenega problematičnega sinkota. Toda Ginny ima skrivnost, ki vendarle prinaša nekaj zadovoljstva in sreče v njen sivi vsakdan. Že nekaj časa se namreč videva z Mickeyjem (Justin Timberlake), postavnim reševalcem iz vode in knjigoljubcem, ki sanjari o pisateljski karieri. Prav ta nas z direktnim nagovorom v kamero seznani o njegovi aferi z Ginny in tako pridemo do klasičnega zapleta z nezadovoljno žensko, ki najde novo ljubezen in začne sanjariti o novem začetku. Da stvari ne ostanejo tako preproste poskrbi Humptyjeva hčerka Caroline (Juno Temple), ki v begu pred možem, sicer nevarnim gangsterjem, poišče zatočišče pri očetu.

Foto: Amazon Studios

Allen v Lunaparku, podobno kot v Otožni Jasmine (Blue Jasmine, 2013), za primarno perspektivo izbere perspektivo ženske, opazen pa je tudi odmik od komedije in odločnejši premik v smeri resne drame. Brez skrbi ste lahko vsi, ki Allenovega filma ne morete zamisliti brez komičnih momentov;  tudi Lunapark jih ponudi kar nekaj, toda to pot razmerja in čustva, ki krojijo dinamiko teh razmerij, imajo večjo težo. Znova so v ospredju zanj tipične teme: ljubezenska in družinska razmerja, (ne)zvestoba, trpljenje. Film sicer rabi nekaj časa za vzpostavitev osnovnih parametrov in relacij, a ko enkrat poznamo ozadja ključnih likov, zgodba zadiha s polnimi pljuči. Takrat do izraza pride Allenov režiserski genij, občutek za postavitev prizora, v katerih vrhunsko združuje dialoge, vzdušje, fotografijo, igralske prispevke. A režija je le ena komponenta ob kateri velja izpostaviti vsaj še dvoje: izvrsten nastop Kate Winslet in prispevek direktorja fotografije Vittoria Storara. Kate Winslet se je po dolgem času končno znašla v vlogi, v kateri lahko pokaže razkošje svojega igralskega talenta. Njena Ginny je eden najboljših ženskih likov lanskega leta, odlično odigra karakterna študija ženske razpete med hvaležnostjo in moralno odgovornostjo do enega moškega in skorajda najstniško zaljubljenostjo v drugega. Ženska, ki pred vstopom v štirideseta leta zaveda, da je razmerje s postavnim študentom najbrž njena zadnja priložnost za nov začetek. Vizualna privlačnost v filmih Woodyja Allena dolgo časa ni igrala pretirano pomembne vloge, toda po Kavarniški gospodi (Café Society, 2016), ki označuje začetek sodelovanja s starim mojstrom Vittoriom Storarom, smo dočakali Allenov film, ki je tudi v tem segmentu prava poslastica. Izkušeni Italijan je odlično izkoristitil kulise zabaviščnega parka in številne neonske reklamne napise, pozorno oko pa lahko opazi tudi rabo dveh različnih barvnih shem za dva ključna ženska lika. Verna rekonstrukcija časovnega obdobja, prepričljiva Juno Temple in simpatična stranska zgodba o odraščanju mladega piromana zaokrožijo film v impresivno celoto, ki po moji oceni sodi med najboljše, kar nam je v filmskem smislu ponudilo leto 2017.   

Ocena

Yat nim mou ming (2016)

aka Mad World

Foto: Golden Scene

Slo naslov: -

Angleški naslov: Mad World

Država: Hong Kong, Kitajska

Jezik: kitajščina

Leto: 2016

Dolžina: 101' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: Chun Wong

Scenarij: Chor Hang Chan 

Igrajo: Shawn Yue, Eric Tsang, Elaine Jin, Charmaine Fong, Yvan Hok-Man Chan

Mad World je debitantski celovečerec hongkonškega režiserja Wong Chuna, za katerega je mladi avtor prejel več nagrad. Na podelitvi zlatih konjev, najbolj cenjenih azijskih filmskih nagrad, je Chun prejel nagrado za najboljšega novega režiserja, film pa je med ostalim prejel tudi več odličij na podelitvi hongkonških filmskih nagradah. Chunov film v fokus vzame duševno motnjo, s katero se sooča glavni protagonist Tung (Shawn Yue), nekoč uspešen finančni analitik, ki se po enem letu bivanja v psihiatrični ustanovi poskuša vrniti v normalno življenje. Tungu je diagnosticirana bipolarna motnja, ki se je pri njemu pojavila po smrti matere, prav tako bolnice z bipolarno motnjo. On je bil tisti, ki je prevzel skrb za bolno mater, ko jo je zapustil njegov oče (Eric Tsang) in ta zdaj želi popraviti napako iz preteklosti in sinu pomagati, da se postavi na noge. Zato je stavil podpis na odpustno dokumentacijo in zdravnikom obljubil, da bo nadziral Tungovo jemanje zdravil. Tako sta sin in oče končala v večstanovanjski stavbi, v neugledni majhni sobi s pogradom, kar za Tunga gotovo ni najboljše izhodišče za novi začetek. Mad World s časovnimi skoki v preteklost pojasni, koliko odrekanj je od glavnega junaka zahtevala materina bolezen, ki je v končnici botrovala koncu razmerja z žensko, s katero sta načrtovala skupno življenje. Kljub neprimernim pogojem stvari sprva funkcionirajo dobro. Tung se spoprijatelji s fantičem, ki z mamo živi v sosednji sobi in opogumljen z napredkom celo opusti zdravila, a nato bolezen znova privre na površje. V fokus pride duševna motnja, ki jo Chun in sodelavci skozi celoten film, na žalost, ne obravnavajo pretirano inovativno. Videli smo že številne filme, ki so gledalcu znali veliko bolje približati stisko in notranji boj z demoni, brez nepotrebnega valjanja protagonistov po čustvenem patosu. Zato menim, da je Mad World v obravnavi osrednje teme v najboljšem primeru povprečen. V smislu družbenega komentarja film solidno argumentira kritiko nehumanega odnosa zdravstvenih ustanov in vsesplošne stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami. Najboljša komponenta filma so vsekakor igralski nastopi (izjemna predstava veterana Erica Tsanga) in odnos med očetom in sinom, ki v končnici prispeva največ h končni pozitivni oceni.  

Ocena

Walking Out (2017)

Foto: Imdb

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 95',  Imdb

Žanri: avantura, drama

Režija: Alex Smith, Andrew J. Smith

Scenarij: Alex Smith, Andrew J. Smith

Igrajo: Matt Bomer, Josh Wiggins, Bill Pullman, Alex Neustaedter

David (Josh Wiggins) je mladenič, ki s svojo mamo odrašča v velikem mestu. Enkrat letno obišče očeta Cala (Mat Bommer), ki je po ločitvi od njegove matere izbral samotarsko življenje v izolirani koči, zgrajeni sredi doline, okoli katere se razteza ogromno prostranstvo v družinski lasti. Po prihodu v mrzlo Montano se David obnaša kot tipičen urbani najstnik – zatopljen v pametni telefon ne kaže pretiranega zanimanja za zbliževanje z odtujenim očetom. Tudi oče sprva ne najde pravega načina za vzpostavitev stika in obujanje zbledele čustvene vezi s potomcem. Zato ga najprej poskuša naučiti osnov preživetja v divjini in rokovanja z lovsko puško. Lov na fazane je ustrezna priprava na pustolovščino, ki jo je planiral že pred Davidovim prihodom. Skupaj se bosta odpravila v snegom okovane gore in poskušala uloviti velika losa. Prepričan je, da bo nekaj dni v divjini pomagalo utrditi njun odnos in mu ponudilo priložnost, da svojo življenjsko filozofijo prenese nanj, tako kot je to pred mnogimi leti storil njegov pokojni oče. David ne kaže nobenega veselja do lova in naporne hoje po zasneženih gorskih pobočjih, a ko dojame kako zelo si oče želi uresničiti svoj načrt, se ne upira več. In po prvem dnevu v divjini sam pri sebi mora priznati, da očetov načrt vendarle ni napačen. A nato narava pokaže zobe in sproži sosledje dogodkov, ki bo pokazalo iz kakšnega testa je David in kako močna je  njegova vez z očetom. Nesrečni pripetljaj pripravi teren za klasično preživetveno dramo, v kateri narava testira meje človeške vzdržljivosti in obenem pokaže, da je David vendarle dosleden naslednik očetovih vrednosti. Na režiserskem stolčku sedi bratski tandem Smith (scenarij sta razvila iz kratke zgodbe Davida Quammena), ki v prvi tretjini filma ne najde pravega načina, da nam približa razloge očetove goreče želje po prenosu družinske tradicije preživetja v divjini in lova, na njegovega edinega potomca. S kratkimi flashbacki je sicer vzpostavljena vzporedna narativna linija, ki osvetljuje podobno pot, ki jo je Cal kot najstnik prehodil s svojim očetom (Bill Pullman), vendar ta rešitev preprosto ne deluje in celoti ne prinese nobene dodane vrednosti. Zato nam film poleg posnetkov divjine in lepot zasnežene pokrajine do preklopa v "survival mode" ne ponudi veliko razlogov za zadovoljstvo. Njegov najboljši argument tako (p)ostane dokaj preprost prikaz boja človeka za preživetje in to je komponenta, zaradi katere Walking Out vendarle ni čisto razočaranje.

Ocena

Zwischen den Jahren (2017)

aka End of the Season

Foto: Radical Movies Production

Slo naslov: -

Angleški naslov: End of the Season

Država: Nemčija

Jezik: nemščina

Leto: 2017

Dolžina: 97' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: Lars Henning

Scenarij: Lars Henning

Igrajo: Peter Kurth, Karl Markovics, Catrin Striebeck, Leonardo Nigro, Jonathan Neo Völk

Becker (Peter Kurth) je osamljen moški, ki kot varnostnik dela nočne izmene v večjem skladišču. Petdeset in nekaj letnik ne govori veliko, njegov edini prijatelj je pes, s katerim patrolira po skladišču. Številne tetovaže namigujejo na burno preteklost, ki bi jo Becker najraje pozabil. Po 18-ih letih za zapahi zaradi dvojnega umora, ki ga je zagrešil kot član motoristične tolpe, je dočakal pomilostitev in pogojni izpust. Po izhodu iz zapora poskuša začeti znova in v nekem trenutku se zdi, da je nov začetek povsem realna opcija. Zbliža se z Baratom, novim sodelavcem armenskega porekla, sicer bivšim policistom, ki je zaradi težav z alkoholom policijsko uniformo moral zamenjati z uniformo varnostne službe. In ko interes zanj pokaže še Rita, samska ženska in mati samohranilka, je Beckerjev pogled v prihodnost dokaj optimističen. Toda vse se spremeni, ko na postaji podzemne železnice opazi moškega (Karl Markovics), kateremu je pred toliko leti uničil življenje, ko je med ponesrečenim ropom ustrelil njegovo ženo in hčerko. Njegovo ime je Dahlmann in nedolgo po naključnem srečanju postane jasno, da Becker preteklosti ne bo tako enostavno ušel. S svojim drugim celovečercem relativno neznani nemški režiser in scenarist Lars Henning v fokus vzame protagonista, ki se poskuša distancirati od svoje neslavne preteklosti, a ga ta na koncu vendarle dohiti. Ritem filma diktirajo maščevalni nagoni moškega, ki je obtičal v preteklosti in se po skoraj dveh desetletjih še vedno ne more sprijazniti z izgubo. Podobni filmi nam  zgodbo običajno posredujejo iz perspektive žrtve, vendar Henning zadevo obrne na glavo in za primarno perspektivo izbere perspektivo človeka, ki je zagrešil zločin in zanj tudi odslužil ustrezno kazen. Na tehtnici sta bolečina enega in iskreno obžalovanje drugega, kar še bolj poudari vse dimenzije težkega zločina. Nemec dobro kombinira socialni realizem z elementi noira in na ta način ustvari vzdušje, ki lepo odseva čustvena stanja protagonistov. Peter Kurth blesti v vlogi potrtega, z močnimi občutki krivde obremenjenega človeka, svoj delež pa prispevajo tudi ostali dobro selekcionirani člani igralskega ansambla, ki prepričljivo upodobijo avtsajderje in poražence, ki jih je življenje strogo kaznovalo za storjene napake.

Ocena

Ming yue ji shi you (2017)

aka Our Time Will Come

Slo naslov: -

Angleški naslov: Our Time Will Come

Država: Kitajska

Jezik:  kitajščina

Leto: 2017

Dolžina: 130' ,  Imdb

Žanri: drama, vojni, zgodovinski

Slo recenzija: -

Režija: Ann Hui

Scenarij: Jiping He

Igrajo: Zhou Xun, Deanie Ip, Eddie Peng, Wallace Huo, Tony Leung Ka-fai, Masatoshi Nagase, Jessie Li

[ENG]

1941. Hong Kong is under Japanese occupation. The anti-Japanese Dongjiang guerilla unit is tasked with rescuing cultural figures and extracting them from the besieged city. Primary school teacher, Fang Lan and her mother are trying to live out this difficult period in a small run-down flat in Wanchai. After the schools are shut down, Lan unwittingly finds herself involved in the guerillas' mission to save novelist Mao Dun. In the process, she meets Blackie Lau, the intrepid sharpshooter captain of the guerillas' Urban and Firearms unit. Taking notice of Lan's calm, smart nature, Blackie recruits her to join the guerillas. Worried for her daughter's safety, Lan's mother volunteers to take Lan's place as a courier, only to be arrested on the job. To save her mother, Lan is forced to turn to Wing, who now works for the Japanese.

Ocena

The Snowman (2017)

Slo naslov: Snežak

Država: VB, ZDA, Švedska

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 119',  Imdb

Žanri: krimi, drama, misterij

Slo recenzija: Filmstart, Igor Harb, Mladina 

Režija: Tomas Alfredson

Scenarij: Hossein Amini, Peter Straughan

Igrajo: Michael Fassbender, Rebecca Ferguson, Charlotte Gainsbourg, Jonas Karlsson

[SLO]

Harry Hole (Michael Fassbender) skuša priti na sled domnevnemu serijskemu morilcu. Njegove žrtve vedno izginjajo na dan, ko v Oslu zapade prvi sneg. S pomočjo mlade nadarjene sodelavke  (Rebecca Ferguson) desetletja stare primere poveže z novim izginotjem. In ugotovi, da ima samo do naslednjega prvega snega čas, da končno pride morilcu na sled. -Kolosej

[ENG]

When an elite crime squad's lead detective investigates the disappearance of a victim on the first snow of winter, he fears an elusive serial killer may be active again. With the help of a brilliant recruit, the cop must connect decades-old cold cases to the brutal new one if he hopes to outwit this unthinkable evil before the next snowfall. -Katrina L. Harrison

Ocena

78/52: Hitchcock's Shower Scene (2017)

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 91',  Imdb

Žanri: dokumentarni

Slo recenzija: -

Režija: Alexandre O. Philippe

Scenarij: Alexandre O. Philippe

Igrajo: Elizabeth Allan, Judith Anderson, Peter Bogdanovich, Janet Leigh, Anthony Perkins

[ENG]

The screeching strings, the plunging knife, the slow zoom out from a lifeless eyeball: in 1960, Alfred Hitchcock's Psycho changed film history forever with its taboo-shattering shower scene. With 78 camera set-ups and 52 edits over the course of 3 minutes, Psycho redefined screen violence, set the stage for decades of slasher films to come, and introduced a new element of danger to the moviegoing experience. Aided by a roster of filmmakers, critics, and fans--including Guillermo del Toro, Bret Easton Ellis, Jamie Lee Curtis, Eli Roth, and Peter Bogdanovich--director Alexandre O. Philippe pulls back the curtain on the making and influence of this cinematic game changer, breaking it down frame by frame and unpacking Hitchcock's dense web of allusions and double meanings. The result is an enthralling piece of cinematic detective work that's nirvana for film buffs. -Rotten Tomatoes

Ocena

Nathan for You: Finding Frances (2017)

Slo naslov: -

Država: ZDA 

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 84',  Imdb

Žanri: dokumentarni, komedija

Slo recenzija: -

Režija: Nathan Fielder

Scenarij: Nathan Fielder

Igrajo: Nathan Fielder, William Heath, Cornelius Ladd, June Conniff

[ENG]

The story focuses on Bill Heath, who had posed as a Bill Gates impersonator in a previous episode. We find out that while recording DVD commentary, he had talked to Nathan a lot about a long-lost love named Frances, who he wishes he had married. He explains that his family didn’t like her, and that there was a lot of pressure on him to break up with her. Later revelations prove that to be a bit of a half-truth. Still, he cares about her a lot, and is desperate for closure. Nathan agrees to help him on his quest, and we begin the most ambitious journey this show has ever embarked upon. -AV Club

Ocena

Una pura formalità (1994)

aka A Pure Formality

Slo naslov: Gola formalnost

Angleški naslov: A Pure Formality

Država: Italija, Francija

Jezik: francoščina

Leto: 1994

Dolžina: 108',  Imdb

Žanri: krimi, drama, triler

Slo recenzija: -

Režija: Giuseppe Tornatore

Scenarij: Giuseppe Tornatore, Pascal Quignard

Igrajo: Gérard Depardieu, Roman Polanski, Sergio Rubini, Nicola Di Pinto, Tano Cimarosa

[SLO]

V kafkovskem trilerju spremljamo pisatelja Onoffa, ki ga najdejo tavati po podeželju in odpeljejo na policijsko zaslišanje. Po tem, ko so v bližnjem gozdu našli izmaličeno truplo, se zmedeni pisec znajde prvi na seznamu osumljencev.

V kafkovskem kriminalnem trilerju slavni Gerard Depardieu upodobi Onoffa, priznanega pisatelja, ki se je v zadnjih letih umaknil v samoto, ne da bi izdal kakršnokoli knjigo. Nekega poznega večera ga najdejo policisti, medtem ko v dežju zmeden tava po podeželju; brez sape in očitno s simptomi kratkoročne izgube spomina. V bližnjih gozdovih so nedavno našli izmaličeno truplo in zmedeni pisec se znajde prvi na seznamu osumljencev. Zaprejo ga v mračno postojanko, kjer naj bi počakal prihod glavnega inšpektorja (Roman Polanski). Ta je, ironično, ljubitelj Onoffovih knjižnih del; pisatelja naj bi zasliševal, dokler se ne bi dokopal do resnice. -Cinemax

[ENG]

Onoff is a famous writer who hasn't published any new books for quite some time and has become a recluse. When he is picked up by the police one stormy night, without any identification, out of breath and running madly, without clear memory of recent events, the Inspector is suspicious. Through interrogatory dialectic, the head of this lonely, isolated, broken-down police station tries to establish what has happened, by delving into the mind of his writer-hero, and clearing up a mysterious killing. -Written by Tad Dibbern

Ocena

Seto Surya (2016)

aka White Sun

Slo naslov: -

Država: Nepal, Nizozemska

Jezik: nepalščina

Leto: 2016

Dolžina: 89',  Imdb

Žanri: avantura, drama

Režija: Deepak Rauniyar

Scenarij: Deepak Rauniyar, David Barker

Igrajo: Dayahang Rai, Asha Maya Magrati, Rabindra Singh Baniya, Sumi Malla, Amrit Pariyar

[ENG]

Anti-regime partisan Chandra confronts physical, social and political obstacles for his father's funeral. His search for a solution takes him to neighboring mountain villages and encounters with the police and rebel guerrillas. A portrait of post-civil war Nepal during the fragile deadlocked peace process.

Ocena

Detroit (2017)

Foto: Official Site

Slo naslov: Detroit

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 143' ,  Imdb

Žanri: krimi, drama, triler

Režija: Kathryn Bigelow

Scenarij: Mark Boal

Igrajo: John Boyega, Will Poulter, Algee Smith, Jacob Latimore, John Krasinski, Anthony Mackie, Jason Mitchell, Hannah Muray, Jack Reynor, Kaitlyn Devor

Najnovejši film oskarjevke Kathryn Bigelow nas pelje v leto 1967, v obdobje t.i. dolgega vročega poletja, ko so se v številnih ameriških mestih vrstili rasni nemiri, ali, bolje rečeno, vstaje temnopoltih Američanov. Zabavo ob vrnitvi temnopoltih vojnih veteranov v detroitski črnski četrti prekine prihod policije, ki brez pravega razloga vdre na zabavo in aretira vse prisotne. Na ulici, med vkrcanjem številnih aretirank in aretirancev v policijska vozila, je situacija napeta. Vedno več ljudi opazuje dogajanje in protestira, konvoj policijskih vozil zapušča geto zasut s steklenicami in kamni. V mestu vre, kritičnih točk je vedno več. Dogajajo se prvi požigi in masovna ropanja trgovin. Kaos je vedno večji, na ulice je poklicana vojska, ki v sodelovanju s policijo poskuša zagotoviti javni red in mir. S tem uvodom film vzpostavi splošno vzdušje in približa zgodovinske okoliščine, v katerem se je odigral osrednji dogodek filma – incident v motelu Algiers, v katerem so ugasnila življenja treh mladih črncev.

Za obetavno glasbeno skupino, ki se pripravlja na nastop pred polno dvorano, je to eden ključnih nastopov, saj so med občinstvom predstavniki glasbene založbe, ki so jih prišli poslušati. Tik pred nastopom policija iz varnostnih razlogov prekine koncert. Razočarani Larry Reed, prvi vokal skupine, je v družbi najboljšega prijatelja Freda Templa na poti domov, ko se avtobus napadejo izgredniki. Vožnja je končana in prijatelja se zatečeta v bližnji motel. Proti tem območju je namenjena tudi policijska patrulja, v kateri glavno besedo ima policist Krauss, ki je še istega jutra v hrbet ustrelil mladega črnca, ko je z ukradeno špecerije bežal pred policijo. V bližini motela je tudi temnopolti varnostnik Melvin Dismukes, ki varuje eno izmed trgovin s pijačo. Nespametno dejanje enega izmed temnopoltih mladeničev v motelu, ki s štartno pištolo sproži nekaj strelov, policija obravnava kot oboroženi napad in v motelu se kmalu začne racija, ki za cilj ima izsleditev "napadalca" in najdbo orožja.

Foto: Official Site

Sledi groba demonstracija sile, po kateri policija v preddverju motela ob steno postavi več temnopoltih mladeničev in dve mladi belki, ki sta najdeni v eni izmed sob v družbi črnca. Na ta način Kathryn Bigelow v sodelovanju s svojim scenarističnim sodelavcem Markom Boalom loti rekonstrukcije tragičnih dogodkov v motelu Algiers. Ključni del 143 minut dolgega filma je kakih 40 minut, v katerih opazujemo razvoj dogodkov po prihodu policije in okoliščine v katerih so ugasnila tri mlada življenja. Ožji izrez slike, tresoča kamera in dinamična montaža prizorov, ki prikazujejo demonstracije in spopade s policijo, kombiniranje igranih in arhivskih posnetkov, vse to so prejemi, s kateri film posreduje vzdušje med nemiri in pripravi uverturo za ključnih 40 minut v motelu, ki naredijo film. Izjemno mučnih 40 minut, polnih nelagodja in jeze, v katerih nas dogajanje potegne na rob sedeža in povsem prevzame kontrolo nad našimi čustvi. Centralni dogodek je odlično posnet, montiran in odigran – izbira pretežno manj znanih temnopoltih igralcev pomaga pri avtentičnosti (bolj znana sta le John Boyega in Anthony Mackie), razpršenost dogajanja v več prostorih znotraj motela in posamična obravnava "osumljencev" poskrbi za učinkovito večperspektivno posredovanje občutkov groze, s katerim se je soočala nesrečna mladina. Med žrtvami največ priložnosti za demonstracijo igralskega talenta dobi in tudi konkretno izkoristi Algee Smith, v vlogi nadobudnega R'n'B glasbenika Larryja Reeda. V najmočnejšo figuro filma pa se promovira osrednji antagonist, v interpretaciji izvrstnega britanskega igralca Willa Poulterja, ki je s to vlogo pokazal igralsko širino. Kljub dobri igri sodelujočih, dobri rekonstrukciji dogodkov s konca 60-ih in solidni režiji, Detroit ne doseže višin, ki bi jih, glede na potencial obravnavane zgodbe, lahko. Glavni minus filma je po moji oceni njegova nesposobnost, da nam na učinkovit in jasen način približa sistematično podpiranje rasizma na vseh nivojih oblasti in načine, na katere je bela večina podpirala to sistematičnost.   

Ocena

The Square (2017)

Foto: Magnolia Pictures

Slo naslov: Kvadrat

Država: Švedska, Nemčija, Francija

Jezik: švedščina, angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 151',  Imdb

Žanri: komedija, drama

Režija: Ruben Östlund

Scenarij: Ruben Östlund

Igrajo: Claes Bang, Elisabeth Moss, Dominic West, Terry Notary, Christopher Laessø, Marina Schiptjenko, Elijandro Edouard, Daniel Hallberg

Pozor: zapis vsebuje kvarnike!

Kamera nam pokaže brezdomca, ki nepremično leži na pločniku. Nato se zasuče in pokaže žensko, ki le nekaj metrov stran od brezdomca mimoidočim ponuja letake z vprašanjem: »Ali bi želeli rešiti eno človeško življenje?« Temu sledi čudovit posnetek v katerem se premikamo skupaj z množico in opazujemo strnjeni tok v poslovna oblačila odetih teles, ko iz ozadja, izven kadra, zaslišimo krik »Na pomoč!« Množica se sinhronizirano za hip ustavi, večina se ozre nazaj, a že čez nekaj trenutkov reka ljudi nadaljuje v začrtani smeri. V drugo se »Na pomoč!« sliši še močneje, bližje, masa se znova ustavi in odzove enako. Zgodba se ponovi še enkrat, nakar v kader priteče histerična, prestrašena ženska, ki vpije »Pomagajte! Ubil me bo!« Večina se izmika, nakar se le najdeta junaka, ki s svojima telesoma nasilnežu preprečita dostop do prestrašene ženske.

Ruben Östlund je mojster konstrukcije prizorov, ki s prikazom neke neobičajne situacije efektno pritegnejo pozornost gledalca in od njega istočasno zahtevajo odziv – največkrat premišljevanje o tem, kako bi sami reagirali v podobni situaciji. V opisani situaciji se je znašel Christian (Claes Bang), kustos muzeja sodobnih umetnosti, ki se s sodelavci ravno v tem času ukvarja s pripravo umetniške inštalacije z naslovom Kvadrat. Ideja je družbo opozoriti na naraščajoče nezaupanje med ljudmi in vsesplošno odtujenost, za promoviranje dogodka pa je najeta reklamna agencija, ki bo s  provokativno kampanjo na družbenih omrežjih prebudila interes javnosti za bližajoči se dogodek. 

Foto: Magnolia Pictures

Östlund skozi prepletanje dogodkov iz zasebnega in profesionalnega življenja osrednjega protagonista ustvari okvir za nizanje ohlapno povezanih epizod, ki skozi prizmo konceptualne umetnosti v fokus vzamejo stranpoti sodobne družbe. Vedno večje socialne razlike, manko posluha za težave sočloveka, individualizem in kolektivna odgovornost, kulturni elitizem... To so sporočilni motivi filma, ki po mojem mnenju ni tako dober in tako poseben zato, ker zna ustrezno artikulirati svojo kritiško naravnano sporočilo. Östlundovo glavno orožje so posamezne, kratkim filmom podobne satirične vinjete, v katerih Šved pokaže svoje mojstrstvo v kreaciji nelagodnih konfrontacij in prefinjenost v prehodih iz komedije v resno dramo. Nepredvidljivost, s katero Šved skozi posamezne prizore vodi like, in z njimi tudi nas gledalce, je osupljiva. Malo je režiserjev, pri katerih dejansko nikoli ne veš, v kakšni smeri se bo razvila določena situacija. Kvadrat je zelo intenzivna izkušnja, ki zahteva konstanten angažma, nas ves čas drži v primežu dogajanja in zahteva reakcijo: razmislek o videnem, smeh, napetost. Določeni prizori, kot je denimo prizor snažilca, ki z mašino za čiščenje poskuša očistiti tla okoli kupčkov materiala – ti so del umetniške inštalacije – so komični bombončki, ki v kontekstu prevpraševanja odnosa do konceptualne umetnosti zadenejo v polno. Druge situacije so bolj črnohumorne in resnejše. Takšen je prizor posnet iz notranjosti parkiranega avtomobila, ko protagonist čaka sodelavca, ki je v bližnji stavbi ima manjši opravek. In med tem ko skupaj z osebo v avtu čakamo na prihod voznika, ki bo iz nelagodnega položaja rešil kolega v avtu, se tudi sami sprašujemo, kakšen bi bil naš odziv. Provokacija popolnoma uspe, saj je jasno, da je pravzaprav gledalec tisti, ki v dragem avtu, na pustem parkirišču sredi geta, čaka na odrešilni prihod šoferja. Dogajanje je v celoti posneto iz notranjosti avtomobila, skozi stekla vidimo le obrise in slišimo glasove oseb, ki predstavljajo potencialno grožnjo. Kvadrat je film, ki nastavlja ogledalo družbi in od nje/nas učinkovito zahteva prevpraševanje ustaljenih konvencij in vrednot. Film v svoji epizodičnosti morda izgubi nekaj koherentnosti in morda v razvoju določenih idej (zgodba s fantom, ki brani svojo čast) nekoliko zanemarja logiko, a mu to pretirano ne škodi, saj Kvadrat kljub temu sodi med najboljše, kar nam je lani ponudila sedma umetnost.

Ocena

The Marvelous Mrs. Maisel (2017– )

Foto: Nicole Rivelli/AP

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 8 x 41-61' ,  Imdb

Žanri: komedija, drama

Režija: Amy Sherman-Palladino, Daniel Palladino

Scenarij: Amy Sherman-Palladino

Igrajo: Rachel Brosnahan, Alex Borstein, Michael Zegen, Marin Hinkle, Tony Shalhoub, Bailey De Young, Kevin Pollak, Caroline Aaron

The Marvelous Mrs. Maisel je na zadnji podelitvi zlatih globusov prejela dve pomembi nagradi v kategoriji televizijske komedije ali muzikla: nagrado za najboljšo serijo in nagrado za najboljšo igralko. Dogajanje prve sezone serije, ki jo podpisuje Amy Sherman-Palladino (Gilmore Girls), je postavljeno v New York konec 50-ih let prejšnjega stoletja. Življenje glavne junakinje Miriam "Midge" Maisel iz perspektive 50-ih let izgleda popolno. Midge je mlada in lepa gospodinja, mati dveh otrok, ki izhaja iz premožne in ugledne judovske družine. Tako kot njen mož Joel, zato si mlada družina lahko privošči življenje v velikem, lepo urejenem meščanskem stanovanju. Ki se, mimogrede, nahaja v isti stavbi kot razkošno stanovanje Midginih staršev, kar je zelo priročno v večerih, ko si Midge i Joel želita vzeti čas zase. Ali bolje rečeno za Joela, ki se poskuša uveljaviti kot standup komik, Midge pa mu pomaga tako, da si v zvezek ves čas zapisuje ideje in domislice, ki jih njen dragi lahko uporabi na odru. Včasih tudi speče okusno pečenko, ki organizatorje v klubu Gaslight v Greenwich Villageu prepriča, da Joelu dodelijo boljši termin za nastop. Težava je le v tem, da Joel nima prav veliko talenta. In ko nekega večera po neuspešnem nastopu tudi sam spozna resnico, se znajde na točki preloma in Midge prizna, da se videva z drugo (svojo tajnico), da je nesrečen in da jo bo zapustil. In ko šokirana Midge opazuje moža kako pakira stvari in počasi dojema, da je živela v zablodi, slika naenkrat ni več tako popolna. Zato zgrabi flašo vina in odvihra ven. Nekaj ur kasneje že lepo pripita vstopi v Gaslight, prime mikrofon in začne monolog o svojem propadlem zakonu. Tam, na odru pred naključnimi poslušalci, Midge odkrije svoj komični potencial in obrne novi list.

Foto: Nicole Rivelli/AP

Zakonski brodolom je dogodek, ki inteligentno mlado žensko, pripravi do tega, da se preizkusi v vlogi, ki je v takratnih družbenih razmerah veljala za tipično moško. Prehod junakinje, iz čevljev gospodinje v vlogo standup komičarke je organski, saj so Midge že v vsakdanjem življenju krasile dobre retorične sposobnosti, ki jih je znala s pridom koristiti in v pogovor povsem naravno vpletati zanimive, komične komentarje in opazke. The Marvelous Mrs. Maisel je serija, ki zelo dobro funkcionira na več nivojih. Ena boljših lastnosti je pristna rekonstrukcija zgodovinskega obdobja, ne samo v delu, ki se nanaša na kostumografijo in scenografijo; tudi skozi vzdušje, dialoge in dejanja protagonistov dobimo verno sliko mesta, ki ga je ženski namenjala takratna družba. Midge je punca za rušenje konvencij, junakinja, ki svoje impulze in potrebe uresničuje spontano in sproščeno in tako na najboljši način izpostavlja zgrešenost veljavnih norm. Ena pomembnejših sestavin serije je razmerje med Midge in Joelom, ki z razvojem dogodkov ne ponudi klasične romantične zgodbe, vendar gre za odnos, ki se mu skozi prvo sezono vedno znova vračamo in ki bo, kot kaže, pomemben dejavnik tudi v že potrjeni drugi sezoni. Tako kot motiv prijateljstva, ki se skozi odnos med Midge in njeno agentko Susie (Alex Borstein) iz epizode v epizodo dobiva večji pomen. Susie, ki Midge pomaga zgraditi nastop, je njena glavna zaveznica v preboju v svet standup komedije. In material, s katerim si Midge utrjuje pot in mesto pred mikrofonom je naravnost fantastičen. Poleg humorja v njenih nastopih prepriča tudi humor vtkan v vsakdanjo dinamiko likov, ki komične momente išče in tudi najde v judovskem poreklu večine likov in zanimivih družinskih relacijah. Odlična sta predvsem Tony Shalhoub kot Midgin oče (poznamo ga iz serije Monk) in mati glavne junakinje v interpretaciji Marin Hinkle (Dva moža in pol). In ker govorimo o seriji narejeni iz ženske perspektive, je hvale vredno, da avtorica Amy Sherman-Palladino v prikazu  boja protagonistke za pravice žensk moških likov ne slika v grobih skicah, kot karikature, ampak v njihove značaje zna vgraditi nianse, ki jih naredijo večplastne in človeške.  TMMM je tudi izvrstna karakterna študija ženskega lika, ki ga na svojih plečih suvereno nosi Rachel Brosnahan. Igralka je po številnih manjših vlogah naposled dobila vlogo prve violine in izvrstno izkoristila ponujeno priložnost, saj ji je uspelo ustvariti enega najbolj zanimivih novih TV likov lanskega leta. Njena Midge izžareva neverjetno energijo, spontanost, simpatičnost in ne nazadnje sposobnost  – kvalitete, ki jih je ženska, ki se je konec 50-ih želela uveljaviti v svetu standup komedije, gotovo morala imeti.

Ocena

The Disaster Artist (2017)

Foto: Warner Bros. UK

Slo naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2017

Dolžina: 104',  Imdb

Žanri: biografija, drama, komedija

Režija: James Franco

Scenarij: Scott Neustadter, Michael H. Weber

Igrajo: James Franco, Dave Franco, Seth Rogen, Judd Apatow, Hannibal Burress, Jerrod Carmichael, Bryan Cranston, Zoey Deutch, Zac Efron, Nathan Fielder

James Franco je gotovo eden izmed najbolj produktivnih igralcev v Hollywoodu ta hip. V vlogi igralca je v lanskem letu sodeloval pri osemnajstih različnih projektih – v kratkih filmih, tv filmih, v manjših vlogah, serijah.... Nazadnje sem ga na tem koščku spleta omenil v zapisu posvečenem odlični seriji Zgodbe Times Squara (The Duce, David Simon, 2017-), kjer je dobro odigral kar dve pomembni vlogi. Nastop v omenjeni seriji vseeno ni bil vrhunec njegovega lanskoletnega ustvarjanja, saj je Francov nastop v The Disasaster Artist nagrajen z zlatim globusom za glavnega igralca v komediji ali muziklu, film pa je prejel tudi oskarjevsko nominacijo za prirejeni scenarij. Franco je vzporedno z igralsko gradil tudi režisersko kariero in v njegovem opusu se je nabralo že lepo število različnih projektov, s katerimi ni dosegel odmevnejšega rezultata. Tudi v tem pogledu je The Disasaster Artist njegov najbolj uspešen projekt doslej, saj mu je to pot uspelo posneti film, ki je prepričal kritike in podeljevalce nagrad.

Franco (tudi v vlogi producenta) je prepoznal potencial v zgodbi Tommyja Wiseauja, človeka, ki je leta 2003 posnel celovečerec The Room (Tommy je podpisal scenarij, režijo in odigral glavno vlogo). Film je bil na prav vseh nivojih tako slab, da so ga kmalu začeli omenjati v kontekstu "tako slab, da je že dober," z ekspanzijo interneta, spletnih forumov in ostalih sodobnih metod širjenje "dobrega" glasu je The Room prerasel v kult, ki ga danes najdemo na vseh lestvicah najboljših najslabših filmov. The Disaster Artist navdih poleg "Sobe" črpa iz knjige "The Disaster Artist: My Life Inside The Room, the Greatest Bad Movie Ever Made,"  ki jo je v sodelovanju s Tomom Bissellom spisal Greg Sestero, eden ključnih likov "Sobe" in dolgoletni prijatelj Tommyja Wiseauja.

Foto: Warner Bros. UK

Fokus filma je na odnosu Tommyja Wiseauja in Greg Sestera (igra ga Jamesov mlajši brat Dave Franco), ki se spoznata na dramski šoli v San Franciscu. Gregovo pozornost pritegne Tommyjeva brezkompromisna improvizacija na vajah in nekaj prijaznih besed, ki jih Greg nameni Tommyju je dovolj, da nova znanca začneta prijateljevati. Tako skupaj z Greggom začnemo spoznavati nenavadnega moškega, ki na račun svoje čudaškosti težko vzpostavlja stik z ljudmi. Nova prijatelja sprva družijo predvsem sanje o igralski karieri in ko impulzivni Tommy predlaga, da se skupaj preselita v Los Angeles in poskušata uresničiti njune sanje, Gregg nima kaj izgubiti. Še posebej ne ker Tommy, ki očitno nima denarnih težav, poskrbi za finančni del njunega majhnega načrta. A ko mine nekaj časa in igralski karieri obeh obtičita na mrtvi točki, Tommy pride na idejo, da skupaj z Greggom posnameta svoj film.

The Disaster Artist tako preraste v film o snemanju kultne "Sobe" in nam ponudi edinstven vpogled v zakulisje nastanka filma, ki je sprva bil tarča posmeha in šest milijonski finančni flop. Obskurna stvaritev, ki je iz leta v leto pridobivala nove privržence in je do danes (pre)živela v polnočnih terminih manjših kinodvoran. "Soba" je tako na dolgi rok avtorju povrnila vloženi denar in uspeh naslovne stvaritve bo gotovo še dodatno utrdil njegov kultni status. Iz perspektive filma o snemanju filma je The Disaster Artist hvale vreden dosežek, ki nam približa edinstvene okoliščine nastanka Sobe in muhasto persono glavne zvezde, ki je med produkcijo s svojim amaterizmom v obup spravljal malodane celotno ekipo za in pred kamero. Pogled v zakulisje nastanka kultnega filma je njegova močnejša stran, med tem ko me biografska komponenta ni povsem prepričala. In to navkljub dejstvu, da je Jamesu Francu uspela zares dobra kreacija, s katero so ga upravičeno postavljali v krog najresnejših kandidatov za igralske nagrade, saj je vloga Tommyja Wiseauja verjetno njegov največji igralski dosežek doslej. Toda Tommy Wiseau je tudi po tem filmu ostaja enigma, kar je nedvomno minus za film, ki želi biti biografska zgodba. The Disaster Artist je obenem preveč prizanesljiv do večine likov na čelu z Gregom Sestrom, predvsem v minimiziranju izkoriščevalske narave njihovega odnosa z Wiseauja. Razumljivo, saj so film posneli po Sestrovi knjigi, ki mu je tako uspelo še enkrat kapitalizirati prijateljstvo z Wiseaujem.  

Ocena