 |
| Photo by Scott Patrick Green - © Sundance Institute pro |
Slo naslov: Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Dolžina: 114', Imdb
Žanri: biografija, komedija, drama
Režija: Gus Van Sant
Scenarij: Gus Van Sant, Jack Gibson, William Andrew Eatman
Igrajo: Joaquin Phoenix, Jonah Hill, Rooney Mara, Jack Black, Mark Webber, Udo Kier, Carrie Brownstein, Beth Ditto
Dva jezdeca sredi puščave naletita na prevrnjen invalidski voziček. Osebe, ki je domnevno padla iz vozička, ni v kadru. »Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč!« izjavi eden izmed njiju. Teh nekaj stavkov opisuje karikaturo uglednega striparja in karikaturista Johna Callahana, ki je zaslovel s črnohumornimi, politično nekorektnimi karikaturami, s katerimi se je najraje loteval tabu tem. Callahanovo fascinantno biografijo je v filmsko zgodbo priredil Gus Van Sant, ki je po slabo sprejetem Morju dreves (The Sea of Trees, 2015) ponovno posnel film, ki ga spremljajo pretežno pozitivni odzivi.
V glavni vlogi blesti Joaquin Phoenix, ki odlično upodobi striparja in bivšega alkoholika, ki je zaradi zasvojenosti plačal visoko ceno. John se je po celodnevnem popivanju namreč usedel v avto z enako pijanim znancem in doživel nesrečo, ki ga je pri 21-ih priklenila na invalidski voziček. Film med ostalim spremlja razvoj njegove umetniške kariere in problematičen odnos do matere, ki je nikoli poznal (ta ga je zapustila takoj po rojstvu), vendar se zgodba največjim delom osredotoča na boj proti odvisnosti od alkohola, ki se je zares začel šele po tragični nesreči. Prvi korak je bila priključitev terapevtski skupini anonimnih alkoholikov, kjer je spoznal karizmatičnega Donnieja (Jonah Hill). Ta je postal njegov mentor in z njegovo pomočjo se je John počasi začel ozirati po poteh, ki bi ga lahko pripeljale ven iz brezna alkoholizma.
Glede na obravnavane teme bi pričakovali pesimistično vzdušje, a že naslov namigne, da lahko pričakujemo vedrejše tone. In to v resnici tudi dobimo, saj Van Sant zgodbo všečno balansira med komedijo in dramo na način, ki je v obravnavi ključnih motivov v isti sapi komičen in kredibilno resen. Mislim, da film med ostalim funkcionira dobro zato, ker Van Santu uspe zgodbo lepo sinhronizirati s tonom Johnovih umetniških stremljenj. Na teh temeljih smo dobili karakterno študijo portretiranca, ki učinkovito približuje zdravilno moč umetnosti in podčrtava pomen in izjemno vrednost nesebičnih dejanj – slednjo idejo morda najbolje utelešuje vedno boljši Jonah Hill, ki se z izbiro zanimivih resnih vlog počasi oddaljuje od puhlih vlog simpatičnih luzerjev, po katerih je zaslovel. Kljub skromni minutaži bi izpostavil še prispevek Jacka Blacka, ki v majhni, a pomembni vlogi poskrbi za enega izmed čustvenih vrhuncev filma. Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč je film, ki bi mu lahko očitali marsikaj: nedodelane stranske like, enodimenzionalnost najpomembnejšega ženskega lika (Rooney Mara), dejstvo, da 44-letni Phoenix igra Johna v vseh obdobjih njegovega življenja, a vse to so pomanjkljivosti, ki filmu pretirano ne škodijo. Na koncu največ šteje občutek zadovoljstva in dobrega razpoloženja in to je počutje, do katerega nas lahko pripeljejo le zares srčne zgodbe in zanimivi, življenjski liki.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar