Teret (2018)

aka The Load

Leon Lučev in Teret (2018), Photo: Imdb

Slo naslov: Tovor

Drugi naslovi: The Load

Država: Srbija, Francija, Hrvaška 

Jezik: srbščina

Leto: 2018

Dolžina: 98' ,  Imdb

Žanri: drama

Režija: Ognjen Glavonić

Scenarij: Ognjen Glavonić

Igrajo: Leon Lučev, Pavle Čemerikić, Tamara Krcunović, Ivan Lučev

Tovor, srbskega režiserja Ognjena Glavonjića, smo lahko ujeli že na lanskem Liffu (posebna omemba žirije), še nekaj časa pa ga lahko ujamete na VOD platformi evropskega  HBO-ja. Film, ki je svojo pot začel z odmevno premiero v sklopu festivala "Cannes Directors' Fortnight," so v režiserjevi domovini mnogi označili za protisrbski in ravno zavoljo takšne kvalifikacije je verjetno bil deležen nekaj večje pozornosti, kot bi jo dobil sicer. 

Glavni junak zgodbe postavljene v leto 1999, v čas NATO bombardiranja Srbije,  je Vlada (Leon Lučev), ki se po zaprtju tovarne v kateri je delal vrsto let preživlja s priložnostnimi deli. Vozniški izpit, ki ga je na pobudo pokojnega očeta naredil pred mnogimi leti, mu je zdaj prišel še kako prav. Vlada je namreč eden izmed več voznikov, ki z območij na jugu Srbije, kjer še potekajo spopadi med Srbi in Albanci, na obrobje Beograda peljejo tovornjake s skrivnostnim tovorom. Vozniki do tovornega prostora zaklenjenega z verigo nimajo dostopa, vozil ne preverja niti policija, ki v primeru  kontrole v roke dobi depešo, ki vozilu zagotavlja prosto pot. Po prispetju na cilj vozniki za opravljeno delo dobijo denar na roke. Vprašanja niso dovoljena. Denar pospraviš v žep, greš domov in čakaš na naslednjo turo. Takšna so pravila. In v teh okoliščinah se Vlada ne počuti najbolje v svoji koži. 

Zakaj, verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati gledalcem iz območja nekdanje skupne države in bolje informiranim Evropejcem. Vsem ostalim, z nekaj manj znanja o konfliktih na področju bivše Jugoslavije, režiserjev pristop morda lahko ponudi nekaj dodatnega suspenza. Tovor je film, ki opozori kdo nosi odgovornost za gnusne zločine in jasno pove, da so bili vojni zločini in prikrivanje le-teh sistemska rešitev Miloševićevega režima. O stvareh, o katerih govori film sem že vedel dovolj, zato sem po ogledu premišljeval o tem, kaj pravzaprav sem odnesel od Glavonjićevega filma. Režiserju vsekakor velja čestitati za izkazan pogum in pozdraviti njegova prizadevanja, da se prihodnost novih generaciji poskuša gradi na zdravih/resničnih zgodovinskih temeljih. Toda poleg omenjene komponente in dobre igre vedno zanesljivega Leona Lučeva mi film enostavno ni ponudil dovolj. Režiser tematiki primerno stavi na estetiko grdega: blatne ceste, gola drevesa, meglena jutra in temni oblaki tvorijo sivino, ob kateri se človeka začneta lotevati pesimizem in depresija. Mislim, da bi se za boljše razumevanje dvomom glavnega protagonista z njim morali povezati na intenzivnejši, bolj osebni ravni. Bolj začutiti, da se notranjega konflikta in njegove tesnobe ne da preprosto zakleniti v kabino njegovega tovornjaka.

Ocena