torek, 08. oktober 2019

Mi obra maestra (2018)

aka My Masterpiece
Guillermo Francella & Luis Brandoni in Mi obra maestra (2018), © MARIO CHIERICO

Slo naslov: -
Drugi naslovi: My Masterpiece
Država: Argentina
Jezik: španščina
Leto: 2018
Dolžina: 100',  Imdb
Žanri: drama, komedija
Režija: Gaston Duprat
Scenarij: Gaston Duprat, Andres Duprat
Igrajo: Guillermo Francella, Luis Brandoni, Raul Arevalo, Andrea Frigerio, Maria Soldi, Alejandro Paker, Pablo Ribba



Argentinca Gastón Duprat in Mariano Cohn tvorita uspešen kreativni duo, ki je skupaj posnel pet igranih celovečercev, več dokumentarnih in kratkih filmov. Nazadnje sem na blogu omenil The Distinguished Citizen (El ciudadano ilustre), njun film iz leta 2016, s katerim sta dosegla velik uspeh in pobrala številne nagrade na različnih festivalih. My Masterpiece je obenem njun prvi skupni projekt, pri katerem je Dupart režijo podpisal samostojno, Cohn pa je prevzel producentsko vlogo (že pri njunem naslednjem projektu vloge bodo obrnjene).

Satiričen pogled na svet umetnikov in umetnosti je ponavljajoči se motiv njunih zgodb in tudi to pot Dupart in Cohn nista spreminjala dobro delujočega recepta. Glavna figura naslovne zgodbe je Renzo Nervi, eden izmed najbolj cenjenih argentinskih slikarjev, ki si je ime ustvaril v 80-ih. Renzo še vedno slika, toda njegove slike več ne gredo v promet. To je dejstvo, na katero ga ves čas opozarja Arturo Silva, njegov dolgoletni prijatelj in lastnik galerije, v kateri so razstavljene njegove slike. Sprememba sloga in modernizacija so nujno zlo, če Renzo želi izboljšati svoj nezavidljiv materialni položaj. Renzo je namreč še vedno le najemnik, ki si je v najeti hiši uredil dom in atelje, v katerem že leta ustvarja svoje umetnine. Toda trmasti slikar si je z neprilagodljivostjo, konfliktno naravo in pretirano direktnostjo zaprl malodane vsa vrata, le Arturo je vedno verjel vanj in mu ne glede na vse muhe, ves čas stal ob strani. Toda tudi Arturovo potrpljenje ima meje in ko Renzo izigra njegovo zaupanje in zaradi neplačanih najemnin konča na cesti, zdi se, da je tudi on od njega dvignil roke. 

Moja mojstrovina je sila kratkočasna, rahlo črnohumorna satira, ob kateri sem se zelo dobro zabaval. Dupratove zamisli sta v igralskem smislu odlično udejanjila oba osrednja protagonista, izkušena Luis Brandoni in Guillermo Francella. Dobra kemija med njima je ena izmed bistvenih komponent njunega razmerja, v katerem je racionalni, preudarni Francellov lik pravšnja protiutež neracionalnem, vihravem, upornem in včasih nesramnem Brandoniju. Scenarij je, tako kot pri večini Dupratovih filmov plod sodelovanja s starejšim bratom Andrésom, uveljavljenim scenaristom in direktorjem Nacionalnega muzeja sodobne umetnosti. Iz tega dejstva najbrž ni težko razbrati, od kod sta soscenarista črpala zanimive insajderske informacije, okoli katerih film pronicljivo pretresa včasih izmuzljivo vprašanje, kaj pravzaprav je umetnost in komu je namenjena? Duprat je v posmeh variablam, ki diktirajo vrednost umetniških del, v sklepno dejanje vgradil preobrat (ali dva) in tako dosegel dvoje: učinkovito animiral občinstvo in obenem zavzel stališče, s katerim se preprosto moraš strinjati.


Ocena


Ni komentarjev:

Objavite komentar