Zombieland: Double Tap (2019)

Woody Harrelson, Jesse Eisenberg, Abigail Breslin, and Emma Stone in Zombieland: Double Tap (2019), Foto: Imdb

Slovenski naslov: Vrnitev v deželo zombijev

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2019

Žanri: akcija, komedija, grozljivka

Dolžina: 99',  Imdb 

Režija: Ruben Fleischer

Scenarij: Dave Callaham, Rhett Reese, Paul Wernick

Igrajo: Woody Harrelson, Emma Stone, Jesse Eisenberg, Abigail Breslin, Zoey Deutch, Bill Murray, Rosario Dawson

Se še spomnite druščine, ki je v razigranem celovečernem prvencu Rubena Fleischerja k večnem počitku veselo pošiljala žive mrtvece? Druščina je vmes postala skorajda družina, ki tako kot vsaka družina ima svoja nesoglasja. Razmerje med Wichito in Columbusom je na točki, ko slednji želi njun odnos tudi formalno dvigniti na višji nivo. Wichita nad idejo ni navdušena, tako kot nad Tallahasseejevo pretirano zaščitniško, očetovsko držo, ni navdušena zdaj že odrasla Little Rock. Tallahassee in Columbus vseeno ne moreta skriti razočaranja, ko nedolgo zatem ugotovita, da ju je ženski del družine zapustil. Sestri sta se usedle v Tallahasseejevega jeklenega ljubljenčka in se odpeljale svobodi in novim dogodivščinam naproti. „Izdaja“ je hitro pozabljena, saj oba Wichiti priskočita na pomoč, ko svojeglava Little Rock pobegne z mladim pacifistom/glasbenikom. Tam zunaj je bolj nevarno kot kdajkoli prej – iz dneva v dan je vedno več novih, visoko razvitih zombijev (rečejo jim T-800, glej Terminator), ki jih je hudičevo težko pokončati. Povabilo za avanturo maskirano v iskalno akcijo je tako izpisano.

Natanko deset let po uspehu prvega filma se je ponovno zbrala ekipa, zaslužna za eno  izmed zabavnejših izkušenj leta 2009. Vrnitev v deželo zombijev je nova zgodba sestavljena iz enakih, vendar deset let starejših sestavin. Prav to je bil eden izmed glavnih pomislekov pred ogledom (četudi obstajajo izjeme, ki dokazujejo nasprotno – beri: Deadpool 2), saj vsi dobro vemo, da je dobro kosilo praviloma pripravljeno iz svežih sestavin. Zaužitje nove epizode iz življenja glavnega četverca je na žalost izkušnja podobna konzumaciji jedi, ki je (pre)dolgo stala v hladilniku. Zavoljo pretirane konzumacije zombijev je filmska industrija prišla do točke, ko tudi največji mojstri obrti (beri: Jim Jarmush, The Dead Don't Die) ne uspevajo iz upehanega konja izvleči še kakšen atom moči. Poleg redkih dialoških domislic in simpatične igralske zasedbe Vrnitev v deželo zombijev ne premore pravega omembe vrednega dosežka. Generičnost akcijskih prizorov z živimi mrtveci, ki tudi v stajliš slow-motionu nimajo pravega učinka, neprepričljivo čustveno jedro filma, nizanje nezanimivih zapletov s katerimi nekako prilezemo do predvidljivega  finalnega dejanja, in še bi lahko našteval. Iz moje perspektive je Vrnitev v deželo zombijev nepotreben film, ki bo hitro izpuhtel v meglici pozabe.

Ocena