 |
| Adele Haenel in Portrait de la jeune fille en feu (2019), Foto: Imdb |
Slo naslov: Portret mladenke v ognju
Drugi naslovi: Portrait of a Lady on Fire
Država: Francija
Jezik: francoščina
Leto: 2019
Dolžina: 141', Imdb
Žanri: drama, romantični
Režija: Celine Sciamma
Scenarij: Celine Sciamma
Igrajo: Adele Haenel, Noemie Merlant, Luena Bajrami, Valeria Golino
Portret mladenke v ognju je eden izmed filmov, o katerem se je vse od lanske premiere v Cannesu upravičeno veliko govorilo. Naslovni je mesto na Azurni obali zapustil z nagrado za scenarij in queer palmo (nagrado namenjeno najboljšemu filmu z LGBT tematiko), ustvarjalci pa so do danes v svoje vitrine pospravili skoraj trideset festivalskih nagrad. Značilnost filmov francoske režiserke in scenaristke Céline Sciamma (Vodne lilije, Pobalinka, Banda punc) je ženski pogled in tudi njen četrti celovečerec je še en odločen korak v tej smeri.
Feministična nota je to pot podčrtana v zgodbi postavljeni v drugo polovico 18.stoletja. Na otoček v francoski Bretaniji prispe mlada slikarka Marianne z nalogo naslikati portret grofičine hčerke Heloise. Naloga je nekoliko zapletena, saj Heloise ne želi biti naslikana, zato ji mlada slikarka sprva ne sme razkriti prave narave njenega obiska. Portret je že poskušal naslikati nek drug slikar, vendar se je poskus zaradi Heloisinega nesodelovanja izjalovil. Mladenka idejo o portretu zavrača ker grofica namerava portret poslati snubcu v Milano, ki naj bi se po ogledu umetnine odločil, ali jo želi vzeti za ženo. V resnici se je Heloise v nezavidnem položaju znašla po smrti starejše sestre, ki je namesto odhoda v Italijo raje izbrala skok z visokega obmorskega klifa. Grofica je zato v drugo bolj previdna – hčerko vseskozi nadzoruje, Marianne pa mora delati pot krinko hčerkine družabnice. Toda razmerje med slikarko in portretiranko se po začetni zadržanosti začne razvijati v nepričakovani smeri.
 |
| Adele Haenel & Noemie Merlant in Portrait de la jeune fille en feu (2019), Foto: Imdb |
Portret mladenke v ognju je v svojem najpomembnejšem delu ljubezenska zgodba o istospolni ljubezni umeščena v povsem ženski mikrokozmos, odmaknjen od zunanjega patriarhalnega okolja in družbenih norm 18. stoletja. Céline Sciamma je na posesti aristokratske družine našla ugodno okolje za vzpostavitev balončka, v katerem se v usodah treh žensk odlično reflektira duh časa. Neenakost junakinj je podčrtana v številnih motivih – najbolj očitno v nezmožnosti Heloise, da sama odloča o svoji usodi. Ta mora slediti uveljavljeni praksi kopičenja bogastva, ki zapoveduje poroke med člani plemiških družin. Pomemben del te večplastne študije podrejenega položaja ženske v družbi se med drugim manifestira tudi v umetniškem udejstvovanju Marianne, ki svoja platna podpisuje z očetovim imenom. Prav ta mala pretkanost je njenim slikam odprla pot v galerije in ji prinesla finančno neodvisnost.
Grofica je simbol in implementatorka družbene hierarhije in ni naključje, da njena nekajdnevna odsotnost pripelje do simboličnega padca vsakršne hierarhije. Takrat nekaj več prostora dobi še noseča služkinja Sophie, ki s pomočjo Heloise in Marianne mora poskrbeti za neželeno nosečnost. Tri mlade ženske takrat lahko pozabijo na razredno pripadnost in postanejo čisto prave prijateljice. In takrat iskrice, ki med slikarko in njeno portretiranko preskakujejo že nekaj časa, dokončno zanetijo impresiven ljubezenski ogenj. Prepričljiva, organska ekspanzija romantičnih čustev med Heloise in Marianne je tista ključna sestavina, s katero režiserka vse sporočilne niti poveže v močno zgodbo o prepovedani ljubezni. Izostren občutek za nizanje pomembnih detajlov in drobnih znamenj naklonjenosti, vtkanih v govorico teles in neizrečenih besedah, zaokrožijo prepričljivi igralski nastopi in izpiljena vizualna plat filma, s katero v seštevku dobimo zares impresivno filmsko zgodbo.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar