Jimmie Fails & Jonathan Majors in The Last Black Man in San Francisco (2019), Foto: A24 |
Slovenski naslov: -
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2019
Žanri: drama
Dolžina: 121' , Imdb
Režija: Joe Talbot
Scenarij: Joe Talbot, Rob Richert, Jimmie Fails
Igrajo: Jimmie Fails, Jonathan Majors, Rob Morgan, Tichina Arnold, Mike Epps, Finn Wittrock, Danny Glover
Zadnji črnec v San Franciscu je eden izmed impresivnejših prvencev lanskega leta, ki je na lanskem Sundanceu prejel nagrado za režijo in posebno nagrado žirije za kreativno sodelovanje, namenjeno ustvarjalcem, z nadpovprečno ustvarjalno simbiozo. To je nivo, ki ga lahko dosežeta ustvarjalca, ki se zelo dobro poznata - režiser Joe Talbot in glavni igralec in ko-scenarist Jimmie Fails sta se spoznala in začela družiti že v prednajstniških letih. Skupaj sta odraščala v San Franciscu, s snemanjem kratkih filmov pilila njune filmske veščine in zdaj posnela še celovečerec, v katerem njuno rojstno mesto ima prav posebno vlogo.
Jimmie Fails igra nekakšno napol fiktivno različico samega sebe, mladeniča obsedenega z lepo, v viktorijanskem slogu zgrajeno hišo, ki je nekoč pripadal njegovi družini. Jimmie je v hiši, ki jo je po njegovih spoznanjih zgradil njegov stari oče preživel otroštvo, a se je družina nato morala izseliti. Vse „zasluge“ za izgubo družinskega doma pripadajo njegovemu od mamil in kockanja odvisnem očetu in tega mu Jimmie ni nikoli odpustil. Zdaj surfa na kavču najboljšega prijatelja Montgomeryja, ki razume njegovo potrebo, da na stari družinski hiši občasno popravi kakšno malenkost: prebarva poličko, zamenja dotrajano desko, očisti žlebove... Dejstvo, da tam zdaj živi nekdo drug, ga ne ustavi. Izbrati je le treba čas, ko lastniki niso doma. In ko se zakonca, ki sta v zadnjih letih tam živela ločita in izselita, Jimmie začuti svojo priložnost. Skupaj z Montgomeryjem se vselita v hišo navkljub zavedanju, da bo hiša kmalu dobila nove lastnike.
Jimmie Fails, Jonathan Majors & Danny Glover in The Last Black Man in San Francisco (2019), Foto: A24 |
Talbot nas v zgodbo popelje s posnetkom črne deklice, ki zre v oči človeka v zaščitni obleki, ki skupaj s sodelavci čisti kontaminirano območje. Na robu tega območja so svoje domove pretežno našli temnopolti prebivalci San Francisca, ki se vsakodnevno vozijo v mesto na delo. Sledi dolga vožnja kamere, ki nam v počasnem posnetku predstavi protagonista, ki se na skejtbordu odpravita v mesto. Ta nekajminutni posnetek, brez dialogov, ob ustrezni glasbeni podlagi, predstavi podobo hitro spreminjajočega se mesta, ki svoje najrevnejše prebivalce vedno bolj potiska stran od četrti, v katerih so se rodili in živeli.
Zadnji črnec... je pogumno barvit, na trenutke zasanjan portret spreminjajočega se mesta, ki oddaja „vibe“ magičnega realizma, podoben tistemu, ki ga najdemo v filmih finskega mojstra magične poetike Akija Kaurismakija. Čudovito fotografijo podpisuje Adam Newport-Berra, ki vendarle ni bil prva izbira, saj je vloga direktorja fotografije sprva bila rezervirana za Tima Salminena, odličnega Finca, ki se uveljavil prav skozi sodelovanje s Kaurismakijem. Do sodelovanja zavoljo zapletov z ameriško imigracijsko službo na koncu ni prišlo, toda Talbotu je vseeno uspelo odlično uveljaviti svojo vizijo. Zadnji črnec... svojo kritiško ost usmeri v problematiko gentrifikacije, s katero se mestna središča večjih mest spreminjajo v za elito rezervirana igrišča, med tem ko so ljudje, ki so nekoč bili srce in duša mest, prisiljeni na umik na mestne margine. V tem smislu film doživljam kot melanholično zgodo o izgubi identitete in naraščajoče distance med avtohtonim prebivalstvom in mestom, ki je nekoč pripadalo njim. Čustvenem jedro filma počiva na prijateljski dinamiki dveh osrednjih protagonistov, ki sta jo z odlično kemijo začinila Jimmie Fails in Jonathan Majors. Zadnji črnec... ni brez napak, a je obenem tiste sorte film, ki me je povsem razorožil s svojo očarljivostjo.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar