The Gentlemen (2019)

Matthew McConaughey in The Gentlemen (2019), Foto: Imdb

Slovenski naslov: Gospodje

Država: ZDA 

Jezik: angleščina 

Leto: 2019

Žanri: akcija, komedija, krimi

Dolžina: 113' ,  Imdb 

Režija: Guy Ritchie

Scenarij: Guy Ritchie, Ivan Atkinson

Igrajo: Matthew McConaughey, Charlie Hunnam, Hugh Grant, Colin Farrell, Michelle Dockery, Henry Golding, Jeremy Strong, Eddie Marsan

Pogled na avtorski opus Guyja Ritchieja iz moje perspektive je miks zabavnih filmov o gangsterjih in izletov v drugačne žanrske vode, ki so me praviloma puščali ravnodušnega. Med filmi, ki v ospredje ne postavljajo gangsterje je razmeroma soliden bil zgolj prvi del dvojčka o Sherlocku Holmesu in do neke mere Mož iz agencije U.N.C.L.E.., vse ostalo, od eksperimenta z bivšo ženo, do adaptacije klasične Disneyjeve pravljice, sodi v koš, v katerega običajno odvržem sladice, jogurte in podobne reči z nič kalorijami. Njegove gangsterjade so zame vedno bile sila zabavna izkušnja, četudi drži, da Anglež po zelo obetavnem začetku in biserčkih Lock, Stock and Two Smoking Barrels in Snatch, več ni našel takšnega navdiha. Kljub temu je moje potrebe zadovoljil že povsem solidni RocknRolla in nekje v isto raven s to pogruntavščino uvrščam tudi naslovno stvaritev.

Ritchie nam ponovno prinaša zanj tipično, dialoško nabrito zgodbo s kopico zabavnih likov, ki jih upodabljajo uveljavljena igralska imena. Matthew McConaughey je Mickey Pearson, otoški kralj proizvodnje in distribucije vseh vrst marihuane, ki je svojo pot začel na dnu, od koder se je z brezkompromisno eliminacijo nasprotnikov in podjetniško žilico prebil na sam vrh piramide. Mickey je v zadnjem obdobju veliko premišljeval o upokojitvi, zato je navezal stike z ameriškim milijonarjem (Jeremy Strong), kateremu želi prodati svojo proizvodno-distribucijsko mrežo. A tako kot vedno, ko se kralj pripravlja zapustiti tron, svojo priložnost začutijo mladi upi, ki so pripravljeni storiti vse, da zavzamejo njegovo mesto. Eden teh je nadebudnežev je Dry Eye (Henry Golding), drugi mož kitajske mafije, ki se počasi prebija proti vrhu in vedno bolj prevzema kontrolo iz rok ostarelega šefa. Mickey na drugi strani ob sebi ima zvesto skupino mož, ki jo vodi zanesljivi Ray (Charlie Hunnam). V zaplet okoli več sto milijonov vrednega posla se vplete še predrzna skupinica mladih prestopnikov, ki jih na pravo pot poskuša izvesti njihov trener (Colin Farrell) in privatni detektiv (v zelo zabavni interpretaciji Hugha Granta), ki je neke vrste narator, aktivni udeleženec in naš vodnik, ki s svojimi izsledki učinkovito povezuje zapleteno zgodbo.

Colin Farrell and Charlie Hunnam in The Gentlemen (2019), Foto: Imdb

Ne bom citiral dialoških domislic, ki jih Ritchie polaga na jezik njegovih protagonistov, saj delujejo najbolje, če jih „zaužiješ“ direktno, brez posrednikov. Dialogi so vedno bili eden izmed režiserjevih najmočnejših adutov, vendar bi razvedrilno vrednost le-teh bilo nepravično pripisati zgolj besedam zapisanim v scenariju. Štos moraš znati zapakirati in pri Rithiejevih likih vedno gre za celoten paket, ki svojo privlačnost gradi na izbiri igralskega kadra, kostumih, maski in nenazadnje igralskem navdihu  igralcev v posameznih vlogah. Čar dobre kriminalne komedije je v uspešnem prepletanju resnega in komičnega in Gospodje so film, ki uspešno žonglira obe omenjeni komponenti. Film obenem like profilira tako, da ti s svojimi značaji znajo motivirati gledalca, da za njih stiskajo pesti, četudi prav vsi vpleteni sodijo v kategorijo klasičnih antijunakov. Tisto, kar slabe fante loči od še slabših, je njihova gosposkost v situacijah, ko je potrebno upoštevati načela in spoštovati dane besede. Ravno zato v močvirju polnem krokodilov izberemo in stiskamo pesti za tiste, še vedno imajo nekaj občutka za danim okoliščinam prilagojeno moralo in pravičnost. Gospodje so film, v katerem Ritchie najbrž namenoma provocira tiste, ki filme vrednotijo skozi prizmo sporočilnosti in politične korektnosti in jim sporoča, da za zabavno gangsterjado vendarle potrebuješ nekaj socialne neenakosti in nepravičnosti. Zato ga velja konzumirati takšnega kot je – kot čisto dozo zabave, ob kateri je globoko premišljevanje o vsakdanjih problemih sodobne družbe povsem nepotrebno.

Ocena