 |
| Ingvar E. Sigurdsson & Ida Mekkin Hlynsdottir - Hvítur, hvítur dagur (2019), Foto: Film Movement |
Slo naslov: -
Drugi naslovi: A White, White Day
Država: Islandija, Danska, Švedska
Jezik: islandščina
Leto: 2019
Dolžina: 109', Imdb
Žanri: drama, triler
Režija: Hlynur Palmason
Scenarij: Hlynur Palmason
Igrajo: Ingvar E. Sigurdsson, Ida Mekkin Hlynsdottir, Hilmir Snaer Gudnason, Bjorn Ingi Hilmarsson, Elma Stefania Agustsdottir
Islandski režiser in scenarist Hlynur Palmason nam že z uvodno sekvenco njegovega drugega celovečerca pove, da smo v rokah pripovedovalca, ki nam želi ponuditi karseda boljši občutek za mesto, ki ga v okolju zasedajo njegovi liki. Kamera v meglenem vremenu, v katerem je zaradi silne beline včasih težko ločiti zemljo od neba, spremlja vozilo, ki se po mokrem vozišču spušča v dolino. V tej dolgi sekvenci napetost narašča z vsakim prevoženim ovinkom, vse do trenutka, ko voznica izgubi nadzor nad vozilom in prebije zaščitno ograjo.
Statična kamera nam nato v "time-lapse" posnetku pokaže minevanje časa skozi spremembo vremenskih pogojev (morda celo letnih časov), v središču kadra pa je postavljen objekt, ki bo kmalu deležen obnove. Brez jasnega občutka, koliko časa je pravzaprav minilo od nesreče v uvodnem prizoru, se v kadru naposled pojavi Ingimundur, policijski komandir v bližnjem mestecu, ki je v nesreči izgubil soprogo. Ožaloščenega vdovca so po nesreči poslali na bolniški dopust z obvezno terapijo pri svetovalcu, ki mu bo pomagal iti skozi proces žalovanja. Toda Ingimundur je vase zaprt človek, ki z velikim odporom enkrat tedensko hodi na predpisane terapije. Na njegovo razpoloženje najbolj blagodejno vpliva druženje z vnukinjo Salko in obnovitvena dela na objektu, ki ga Ingimundur prenavlja za hčerko in njeno družino. A ko se nekega jutra odloči pregledati vsebino škatle, v kateri je shranjeno nekaj ženinih stvari, odkrije nekaj detajlov, ki mu ne dajo miru. Možnost, da je v ženinem življenju obstajal še nek drug moški ga pahne v serijo iracionalnih dejanj.
Film po tem razkritju preide v fazo "slow-burn" trilerja, v kateri nas Palmason z mojstrskim doziranjem informacij pelje proti resnici, do katere skoraj obsesivno poskuša priti glavni akter. S potrpežljivim zlaganjem koščkov mozaika narašča tudi Ingimundurjeva obsedenost z resnico, ki počasi začenja ogrožati njega in njegove bližnje. Vzporedno z njegovo preiskavo spremljamo drugi pomemben del filma, s toplino prežeto dinamiko med glavnim junakom in njegovo mlado vnukinjo Salko. Obe vlogi so že od prvih osnutkov zgodbe bile pisane za Ingvarja Sigurdssona in režiserjevo hčerko Ido Mekkin Hlynsdottir. Odlični Sigurdsson je dokazana vrednost islandskega filma, tisto pravo odkritje pa je mlada Ida – punca je fantastična v vlogi vnukinje, ki je v mojih očeh ena izmed najboljših otroških vlog zadnjih let. Skozi analizo razmerja med glavnim junakom in njegovo pokojno ženo na eni, ter vnukinjo na drugi strani, Palmason vzpostavi trdno jedro filma, sestavljeno iz prevpraševanje dveh različnih form ljubezni – brezpogojni ljubezni, ki jo človek čuti do potomcev in veliko bolj kompleksne ljubezni, ki povezuje življenjske sopotnike. Njegov zgodba o žalovanju, maščevanju in ljubezni ponuja unikaten vpogled v vso kompleksnost teh čustev zapakiran v film, ki deluje tudi na vseh drugih nivojih. Režiser odlično orkestrira vse pomembne elemente filmskega jezika: z postavitvami in gibi kamere nas efektno potegne v svet ranjenega moškega, ki na neki točki mora opredeliti in sprejeti svoja čustva. Izpiljen v potrpežljivem stopnjevanju suspenza, vizualno premišljen in izviren (kamera Švedinje Marie von Hausswolff), podprt z odlično glasbo britanskega skladatelja Edmunda Finnisa, A White, White Day je eden izmed biserov evropskega filma.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar