Animal (2018)

Guillermo Francella & Federico Salles, Animal (2018), Foto: Film Factory

Slovenski naslov: -

Država: Argentina

Jezik: španščina

Leto: 2018

Žanri: drama, triler

Dolžina: 112',  Imdb 

Režija: Armando Bo

Scenarij: Armando Bo, Nicolás Giacobone

Igrajo: Guillermo Francella, Carla Peterson, Federico Salles, Marcelo Subiotto, Gloria Carrá

Po odmevnem celovečernem prvencu Zadnji Elvis (El ultimo Elvis, 2012), ki sem ga videl pred skoraj sedmimi leti, sem argentinskega režiserja in scenarista Armanda Boja dodal na seznam zanimivih mladih avtorjev, od katerih pričakujem zanimive stvari. Bo je potreboval celih šestih letih, da je dokončal svoj, pri filmarjih pogosto problematičen, drugi film. 

Glavno vlogo je zaupal argentinski igralski legendi Guillermu Francelli, ki igra Antonia Decouda, srečno poročenega moškega in očeta treh otrok, ki živi mirno življenje v okusno urejeni družinski hiši v predmestju. Antonijo je s pedantnostjo in predanostjo delu sebi in družini omogočil lagodno življenje. Tudi otvoritveni prizor filma ga prikaže kot skrbnega očeta in partnerja, na katerega se vsi lahko zanesejo. Tako je bilo tudi tistega jutra, ko je še enkrat poskrbel za lagoden začetek dneva svojih domačih, se pripravil na jutranji tek in nato, po nekaj minutah kolapsiral. Sledi časovni skok, po katerem izvemo, kaj se je zgodilo – Antonio je v bolnišnici, priklopljen na aparate za dializo. Nujno potrebuje novo ledvico in 17-letni sin je na srečo ustrezen darovalec. Datum operacije je prišel in skupaj s sinom sta že sedela v avtu pred bolnišnico. Toda mladenič je v zadnjem hipu premislil, izstopil iz avta in pobegnil. 

S tem je Bo zgradil zelo solidno izhodišče in na tej točki sem z veliko optimizma in radovednosti ugibal, kam me čaka v nadaljevanju. Pričakoval se poglabljanje v družinsko dinamiko, vendar režiser s časovnimi skoki na hitro pride do točke, ko zdaj že povsem obupani Antonio poseže po skrajnih rešitvah. Ob pogledu na čakalni seznam in visoko številko ob njegovem imenu se odloči, da bo ledvico poskušal nabaviti na črnem trgu. Podobni zamisli so filmske junake običajno pripeljala do kriminalnega ozemlja, vendar je Antoniu nekako uspelo najti človeka, ki namerava s prodajo ledvice rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. V drugem delu filma režiser težišče zgodbe prenese na mučna pogajanja z nadležnim darovalcem in njegovo enako nadležno nosečo punco. Cilj je najverjetneje bil pokazati, kam človeka lahko pripelje nagon po preživetju, vendar se zdi, da je Bo s hitro opustitvijo Antonijevega razočaranja nad odzivom družine zamudil neko drugo, veliko zanimivejšo zgodbo. Njegovo natezanje z nadležnim parom je zame bilo tako iritirajoče, da mi je na koncu bilo vseeno, kaj se zgodi z glavnim junakom. 

Ocena