The Lodge (2019)

Riley Keough, Jaeden Martell, and Lia McHugh in The Lodge (2019)
 Photo by Bertrand Calmeau - © 2019 The Lodge

Slovenski naslov: Koča

Država: VB, Kanada, ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2019

Žanri: drama, grozljivka, triler

Dolžina: 108',  Imdb 

Režija: Severin Fiala, Veronika Franz

Scenarij: Veronika Franz, Severin Fiala, Sergio Casci

Igrajo: Riley Keough, Jaeden Martell, Lia McHugh, Alicia Silverstone, Richard Armitage

Avstrijski kreativni duo Severin Fiala - Veronika Franz je s prvencem Lahko noč mamica (Ich seh, Ich seh, 2014) navdušil številne ljubitelje žanrskega filma in marsikdo je z veliko optimizma razmišljali o njunih bodočih projektih. Prvi gledalci so njun naslednji film dočakali pet let kasneje, na lanskem festivalu Sundance, pri nas pa s(m)o ga lahko ujeli lansko jesen, v sklopu tradicionalne Noči grozljivk v Kinodvoru. Fiala in Franz z njunim drugim projektom nadaljujeta seciranje družinskih disfunkcij iz perspektive odnosa med potomci in materjo, oziroma osebo, ki v odnosu do potomcev prevzema vlogo materinske figure. V Lahko noč mamica je katalizator odtujevanje med materjo in otrokom(a) zamolčani tragični dogodek, po katerem se materino vedenje (in fizični opis) spremenita.

Sprožilec razkroja družinskih vezi v Koči je razpad zakona med Laurom in Richardom, ki že nekaj časa živi pri svoji novi, mlajši izbranki Grace (Riley Keough). Izkaže se, da je Richardova zahteva po uradnem dokončanju ločitvenih formalnosti kaplja čez rob, zaradi katere si čustveno labilna Laura vzame življenje. Pol leta kasneje Richard poskuša vzpostaviti funkcionalen odnos med Grace in otrokoma, toda Adian in Mia vztrajno zavračata žensko, ki je v njunih očeh glavni krivec za materino smrt. Božične počitnice v odmaknjeni družinski koči v gorah so priložnost za mehčanje napetosti med otrokoma in Grace, ki bo z njima sama preživela nekaj časa, saj se mora Richard zaradi službenih obveznosti za nekaj dni vrniti v mesto. Snežni vihar, ki kmalu po njegovem odhodu zajame območje je svojevrstna napoved, da se stvari ne bodo iztekle tako, kot sta upala Richard in Grace. Predvideti nista mogla vremenske nevšečnosti in še eno bistveno pomembnejšo okoliščino – otroka sta namreč uspela izvedeti nekaj temačnih detajlov iz Graceine preteklosti.

Kubrickovo Izžarevanje in Asterjevo Podedovano zlo sta (glede na prizorišče in vsebinske podobnosti) filma, ki jih večina upravičeno omenja v kontekstu opisa naslovne stvaritve. Povlečene vzporednice so povsem legitimne, vendar je Koča na številnih nivojih dovolj drugačna in samosvoja zgodba, da bi jo metali v isti koš s filmi, ki zgolj reciklirajo že povedane zgodbe. Drsenje v blaznost je pač eden železnih motivov mnogih sorodnih zgodb, vendar Fiala in Franz v skrhanih družinskih odnosih, podobno kot pri njunem prvencu, najdeta zanimiv zorni kot, obenem pa vse skupaj znata oviti z intrigantno tančico skrivnosti. Vznemirljivost zgodbe pričakovano izhaja iz izkrivljene percepcije protagonistov in zabrisane meje med resničnim in namišljenim. Čeprav otroka na eni, in žensko v nehvaležni vlogi nadomestne matere na drugi strani ženejo različni motivi, je med njima mogoče prepoznati očiten skupni imenovalec: njihovo doživljanje sveta so odločilno izoblikovali grehi, za katere niso krivi sami. V obeh primerih gre za vpliv dogodkov in dejanj, za katera odgovornost nosijo njihovi starši. Razlika je le v tem, da so nekatere rane bolj sveže, druge, čeprav starejše, bolj globoke. In ko iz te enačbe odstraniš zdravila, kot ključni dejavnik ohranjanja ravnovesja, recept za novo tragedijo izpisan.

Ocena