Salvo (2013)

Slovenski naslov: Salvo
Država: Italija, Francija
Leto: 2013
Žanri: Krimi, Drama, Romantični
Dolžina: 110' ,  Imdb
Režija: Fabio Grassadonia, Antonio Piazza 
Scenarij: Fabio Grassadonia, Antonio Piazza
Igrajo: Saleh Bakri, Luigi Lo Cascio, Sara Serraiocco, Giuditta Perriera, Mario Pupella

Palermo, Italija. 40 stopinj v senci, ohlajevalne naprave delajo s polno paro, oblasti prebivalstvo opozarjajo na preobremenjenost električnega omrežja. Salvo Mancuso je mafijski hitman, ki se v družbi svojega šefa pelje po ulicah Palerma. Kmalu opazita, da ju zasledujejo in še preden uspeta pripeljati na varno, ju maskirani napadalci v ozki ulici ujamejo v zasedo. Eden napadalec je ubit v streljanju, po pregonu, ki sledi, Salvu uspe ujeti še drugega. Preden ga pokonča, iz njega izvleče ime naročnika posla (Renato Pizzuto).  V sledečih kadrih smo že pred hišo naročnika in Salvo previdno vstopa v hišo. Človek, ki ga je prišel ubiti, očitno ni doma. Edina duša v hiši ob morju je Renatova slepa sestra Rita. Salvo se odloči, da bo počakal na njegovo vrnitev in med čakanjem fascinirano opazuje, kako se mlada slepa ženska premika po hiši. V zraku je čutiti napetost in zdi se, da tudi Rita sumi, da je nekdo v hiši.  Kmalu se na vratih pojavi Renato in Salvo ga ubije. Vemo, da mafija za sabo ne pušča prič in potemtakem bi tudi Rita mogla biti mrtva. A ko Salvo položi roko na njeno glavo (nekakšen ritual, s katerim poskuša pomiriti svoje žrtve, preden jim pošlje kroglo v lobanjo), se nekaj zgodi. Morilec ne more pritisniti petelina. Žensko skupaj s truplom njenega brata odpelje v zapuščeno fabriko izven mesta. Truplo pokoplje, njo pa zaklene v enemu izmed skladiščnih prostorov. Šefu pove, da sta oba mrtva, v večernih urah pa na skrivaj obiskuje svojo ujetnico. Rita počasi spoznava, da je Salvo njen edini zaveznik in med ugrabiteljem in ujetnico se počasi formira poseben odnos. Salvo začne spreminjati svoje vedenje, sprememba pa je tako očitna, da jo kmalu opazijo tudi njegovi mafijski pajdaši. Le vprašanje časa je, kdaj bo njegovo obnašanje postalo preveč  sumljivo.

Salvo je debitantska stvaritev režiserskega tandema Fabio Grassadonia-Antonio Piazza, ki je prejel glavno nagrado v lanski sekciji Teden kritike v Cannesu, med priznanji na njegovem kontu je tudi nagrada FIPRESCI z lanskega LIFFa. Nadebudni italijanski dvojec je celovečerec razvil iz njune nagrajevane kratkometraže Rita (2009), zgodbe o slepi deklici, ki se zbliža s fantom, ki se pred škodoželjneži skrije v njeni hiši. V tem smislu je Salvo nadgradnja motivov iz njunega kratkega filma, a karte so tokrat premešane nekoliko drugače. Rita je še vedno slepa, a odrasla ženska, vlogo vsiljivca v njeni hiši pa prevzame mafijski morilec. Režiserja sta oba filma inštalirala v Palermo, v tamkajšnje problematične soseske in nam tako ponudila insajderski pogled (oba sta rojena Palermčana) v življenje mesta, ki je od nekdaj neločljivo povezan z mafijskimi posli. Avtorja v odnosu do svojih (anti)junakov in ostalih likov zavzameta nevtralno držo in jih predstavljata brez nepotrebnega moraliziranja, idealiziranja in negativizma. Salvo je orkestriran v izjemno atmosferično filmsko izkušnjo, ki se na gledalca prenaša preko odličnega dela s kamero Danieleja Ciprija. Snemalec za generiranje občutkov ujetosti in osamljenosti koristi slabo osvetljena prizorišča in majhne, zaprte prostore. Svojevrsten vizualni vrhunec filma je nedvomno nekajminutna sekvenca posneta v enem samem kadru, v kateri Salvo skrit v hiši čaka svojo žrtev, medtem ko Rita poskuša ugotoviti, ali je v hišo res vstopil nepovabljen gost. 

Ta mojstrsko posneta sekvenca spominja na ples, med katerim se objemata tema in svetloba; v njej lahko prepoznamo nekakšno alegorijo Ritine slepote in Salvovega vizualnega doživljanja sveta. Pomembno orodje pri graditvi vzdušja predstavlja zvočni dizajn. S poudarjenimi zvoki okolja se gledalcu približa zvočna percepcija sveta slepega dekleta, ti zvoki pa istočasno igrajo pomembno vlogo pri stopnjevanju suspenza. Naslovni junak je človek z izrazito sposobnostjo opazovanja in analiziranja okolice, z njegovo vizualno, recimo ji, superiornostjo, pa se ustvarja zanimiv kontrast med vizualnim in nevizualnim doživljanjem stvari. Salvo je eden tistih filmov, pri katerem ne potrebujemo podnapisov, dialoško skopa stvaritev, ki pripoved namesto z besedami, raje gradi z zvokom in podobami. Grassadonia in Piazza fino prepletata (skoraj) dokumentarni realizem s prvinami filma noir,  žanrsko razgibanost  pa dodatno krepijo prizori, s katerimi se všečno prikimava zapuščini špageti vesterna. Mogoče inštalacija palestinskega igralca Saleha Bakrija (The Band's Visit) v naslovno vlogo na papirju ne deluje preveč zanesljivo, toda prav ta izbira je ogledni primer perfektnega castinga in eden izmed glavnih razlogov za prepričljivost filma kot celote. V seštevku vseh postavk je Salvo film, ki se mi je konkretno dopadel, vendar se zavedam, da sta dialoški minimalizem in počasnost za marsikoga neprebavljiva minusa. Cenili ga bodo predvsem tisti, ki so jim blizu filmi, ki se ne želijo pojasnjevati in to nalogo raje prepuščajo gledalcu. (-4)

Ocena:

Mesečnik - April 2014

V aprilskem Mesečniku  je zbrano kar nekaj naslovov o katerih sem želel pisati, a je na koncu zmanjkalo časa. Omembo si zasluži predvsem dokumentarec Duh leta 45', Najsamotnejši planet Julie Loktev, simpatična mladinska komična drama Lukasa Moodyssona Vi är bäst!, zgodba bratov Lee (The Motel Life), zf-grozljivka The Human Race, indie drama Welcome To Pine Hill, všečno narejena nizkoproračunska grozljivka The Battery in japonska komična drama A Story of Yonosuke, ki zaradi izdatne minutaže in dokaj počasnega ritma od gledalca zahteva kar nekaj potrpljenja.

Star Trek Into Darkness (2013)

Slo naslov: Zvezdne steze: V temo

Dolžina: 132' ,  Imdb

Režija: J.J. Abrams

Igrajo: Chris Pine, Zachary Quinto, Zoe Saldana 

Ocena: 3

Slo recenzija: Filmoljub, Mladina 

Sinopsis (eng):

After the crew of the Enterprise find an unstoppable force of terror from within their own organization, Captain Kirk leads a manhunt to a war-zone world to capture a one-man weapon of mass destruction.

Closed Circuit (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 96' ,  Imdb

Režija: John Crowley

Igrajo:  Eric Bana, Rebecca Hall, Jim Broadbent, Ciarán Hinds

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A high-profile terrorism case unexpectedly binds together two ex-lovers on the defense team - testing the limits of their loyalties and placing their lives in jeopardy.

The Loneliest Planet (2011)

Slo naslov: Najsamotnejši planet 

Dolžina: 113' ,  Imdb

Režija: Julia Loktev

Igrajo: Hani Furstenberg, Gael García Bernal, Bidzina Gujabidze

Ocena: +3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

An engaged couple's backpacking trip in the Caucasus Mountains is derailed by a single misstep that threatens to undo everything the pair believed about each other and about themselves.

Srečen za umret [Good to Go] (2013)

Dolžina: 100' ,  Imdb

Režija: Matevž Luzar

Igrajo: Evgen Car, Milena Zupančič, Vladimir Vlaškalič, Ivo Ban

Ocena: 3

Slo recenzija: Filmski svet, Mladina

Sinopsis: 

(slo)

Ivan je 76-letni upokojeni učitelj glasbe. Verjame, da je njegovo življenje končano, zato si kupi parcelo za grob s prekrasnim pogledom na Alpe in gre v dom za starejše, kjer želi v miru dočakati svoj konec. Ampak zgodi se ravno nasprotno: na tečaju računalništva odkrije strast za življenjem in končno začne živeti.

(eng)

Retired music teacher, tired of life, buys himself a grave and checks into a retirement home where he finally starts to live.

The Hunger Games: Catching Fire (2013)

Slo naslov: Igre lakote: Kruto maščevanje

Dolžina: 146' ,  Imdb

Režija: Francis Lawrence

Igrajo: Jennifer Lawrence, Josh Hutcherson, Liam Hemsworth, Woody Harrelson

Ocena: -3

Slo recenzija: Siol, Mladina

Sinopsis (eng):

Katniss Everdeen and Peeta Mellark become targets of the Capitol after their victory in the 74th Hunger Games sparks a rebellion in the Districts of Panem.

Vi är bäst! [We Are the Best!] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 102' ,  Imdb

Režija: Lukas Moodysson

Igrajo: Mira Barkhammar, Mira Grosin, Liv LeMoyne, Johan Liljemark

Ocena: +3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Three girls in 1980s Stockholm decide to form a punk band -- despite not having any instruments and being told by everyone that punk is dead.

9 mois ferme [9 Month Stretch] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 82' ,  Imdb

Režija:  Albert Dupontel

Igrajo: Albert Dupontel, Sandrine Kiberlain, Nicolas Marié, Philippe Uchan

Ocena: 2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Ariane Felder, a judge of strict morals discovers she's pregnant by Bob Nolan, a criminal wanted for murder.

The Spirit of 45 (2013)

Slo naslov: Duh leta '45

Dolžina: 94' ,  Imdb

Režija: Ken Loach

Igrajo: Winston Churchill, Tony Benn, Clement Attlee 

Ocena: -4

Slo recenzija: Mladina,  Radio Študent

Sinopsis (eng):

A documentary on how the spirit of unity, which buoyed Britain during the war years, carried through to create a vision of a fairer, united society.

Jug Face (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 81' ,  Imdb

Režija: Chad Crawford Kinkle

Igrajo: Sean Bridgers, Lauren Ashley Carter, Kaitlin Cullum

Ocena: +2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Jug Face tells the story of a pregnant teen trying to escape a backwoods community when she discovers that she may be sacrificed to a creature in a pit.

Sarah prefere la course [Sarah Prefers to Run] (2013)

Slo naslov: - 

Dolžina: 97' ,  Imdb

Režija: Chloé Robichaud

Igrajo: Sophie Desmarais, Jean-Sébastien Courchesne, Geneviève Boivin-Roussy

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

The film is about the pursuit of a goal and tackles the anxieties of a young athlete who lives only for the race.

Le Week-End (2013)

Slo naslov: 

Dolžina: 93',  Imdb

Režija: Roger Michell

Igrajo: Lindsay Duncan, Jim Broadbent, Jeff Goldblum

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A British couple return to Paris many years after their honeymoon there in an attempt to rejuvenate their marriage.

The Conspiracy (2012) 

Slo naslov: - 

Dolžina: 84' ,  Imdb

Režija: Christopher MacBride

Igrajo: Aaron Poole, James Gilbert, Ian Anderson

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A documentary about conspiracy theories takes a horrific turn after the filmmakers uncover an ancient and dangerous secret society.

A Birder's Guide to Everything (2013)

Slo naslov: - 

Dolžina: 86' ,  Imdb

Režija: Rob Meyer

Igrajo:  Ben Kingsley, Kodi Smit-McPhee, Alex Wolff, Katie Chang

Ocena: 3

Slo recenzija: - 

Sinopsis (eng):

David Portnoy, a 15-year-old birding fanatic, thinks that he's made the discovery of a lifetime. So, on the eve of his father's remarriage, he escapes on an epic road trip with his best friends to solidify their place in birding history.

Kvinden I Buret [The Keeper of Lost Causes] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 97' ,  Imdb

Režija: Mikkel Nørgaard

Igrajo:  Nikolaj Lie Kaas, Fares Fares, Sonja Richte

Ocena: -2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Police inspector Carl Mørck is put in charge of a department of cold cases, joined only by his assistant, Assad. They dig into a case about a disappeared woman.

The Motel Life (2012)

Slo naslov: -

Dolžina: 90' ,  Imdb

Režija: Alan Polsky, Gabe Polsky

Igrajo: Emile Hirsch, Stephen Dorff, Kris Kristofferson, Dakota Fanning

Ocena: +3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A pair of working-class brothers flee their Reno Motel after getting involved in a fatal hit-and-run accident.

I Used to Be Darker (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 90' ,  Imdb

Režija: Matthew Porterfield

Igrajo: Deragh Campbell, Hannah Gross, Ned Oldham

Ocena: -3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A runaway seeks refuge with her aunt and uncle in Baltimore and finds their marriage ending and her cousin in crisis. In the days that follow, the family struggles to let go of the past while searching for new things to hold onto.

Mon Ami (2012)

Slo naslov: -

Dolžina: 95' ,  Imdb

Režija: Rob Grant

Igrajo: Mike Kovac, Graham Wardle, Scott Wallis

Ocena: 2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Two friends try executing their 'get-rich-quick' plan by kidnapping their boss's daughter, but when the plan falls apart, they must scramble to fix the situation and repair their friendship.

The Human Race (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 87' ,  Imdb

Režija: Paul Hough

Igrajo: Paul McCarthy-Boyington, Eddie McGee, Trista Robinson

Ocena: +3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

In THE HUMAN RACE a group of 80 people are ripped out of their daily lives and all re-appear in an undisclosed location. These people are from all walks of life: young and old, athletic and disabled, white-collared and homeless. The rules to a race boom in their heads, in their own voice and language, laying out what will become a horrific race of terror: 'If you are lapped twice, you die. If you step off the path, you die. If you touch the grass, you will die. Race... or die.'

Welcome To Pine Hill (2012)

Slo naslov: -

Dolžina: 81' ,  Imdb

Režija: Keith Miller

Igrajo: Shanon Harper, Junior Adolph, Ernest Bastien

Ocena: +3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

A recently reformed drug dealer, now working as a claims adjuster by day and bouncer by night, receives earth-shattering news, compelling to make peace with his past and search for freedom beyond the concrete jungle of New York City.

Escape From Tomorrow (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 90',  Imdb

Režija: Randy Moore 

Igrajo: Roy Abramsohn, Elena Schuber, Katelynn Rodriguez 

Ocena: 3

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

In a world of fake castles and anthropomorphic rodents, an epic battle begins when an unemployed father's sanity is challenged by a chance encounter with two underage girls on holiday.

Yokomichi Yonosuke [A Story of Yonosuke] (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 160' ,  Imdb

Režija: Shûichi Okita

Igrajo: Kengo Kôra, Yuriko Yoshitaka, Gô Ayano 

Ocena: +3 

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Were people's lives changed by having known Yonosuke?

The Battery (2012)

Slo naslov: -

Dolžina: 101' ,  Imdb

Režija: Jeremy Gardner

Igrajo: Jeremy Gardner, Adam Cronheim, Niels Bolle

Ocena: +3

Slo recenzija: Filmoljub

Sinopsis (eng):

The personalities of two former baseball players clash as they traverse the rural back roads of a post-plague New England teeming with the undead.

Blood and Ties (2013)

Slo naslov: -

Dolžina: 95' ,  Imdb

Režija: Guk Dong-Suk

Igrajo: Son Ye-Jin, Kim Kap-Soo, Lim Hyung-Joon, Lee Gyu-Han

Ocena: +2

Slo recenzija: -

Sinopsis (eng):

Da-eun lives a happy life with her single father, a man who sacrificed everything in his life for her. She was a daughter who loved her father very dearly. However, their relationship is about to take an unexpected turn. Da-eun becomes suspicious that her father might be a monstrous kidnapper.

Enemy (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Kanada, Španija
Leto: 2013
Žanri: Misterij, Triler  
Dolžina: 90' , Imdb
Režija: Denis Villeneuve
Scenarij: Javier Gullon, Jose Saramago (knjiga)
Igrajo: Jake Gyllenhaal, Mélanie Laurent, Sarah Gadon, Isabella Rossellini

S Sovražnikom je Denis Villeneuve zame dokončno postal eden izmed najbolj zanimivih režiserjev današnjice, ki z vsakim novim filmom svoji režiserski zgodbi dodaja novo, razburljivo dimenzijo. Filmar, ki so ga bolj vneti navdušenci tujejezičnega filma opazili že ob izidu prvenca August 32nd on Earth (Un 32 août sur terre, 1998), ki je našel mesto v canski sekciji Poseben pogled, je že po drugem celovečercu Maelström (2000) v rokah držal odličje z enega izmed največjih festivalov. Film so zavrteli v  berlinski sekciji Panorama, mednarodno združenje filmskih kritikov pa mu je podelilo nagrado FIPRESCI. Po njegovem naslednjem  filmu Polytechnique, s katerim Kanadčan predstavi montrealski masaker iz perspektive množičnega morilca, je novo obetavno režisersko ime registrirala tudi moja malenkost. Potem je prišla Ženska, ki poje (Incendies, 2010) in oskarjevska nominacija, po kateri so povabila v Hollywood postala pogosta in zelo konkretna. Tri leta kasneje je Kanadčan dokončal krimi triler Ugrabljeni (Prisoners), svoj prvi ameriški blockbuster, iz  katerega mu je kljub pomanjkljivem scenariju in delu po direktivah finančnih botrov uspelo iztisniti zelo soliden film. Njegov odhod v Hollywood  je prinesel kar nekaj pozitivnih stranskih učinkov, verjetno najpomembnejši pa je sodelovanje z  Jakom Gyllenhaalom, s katerim sta posnela naslovni nizkoproračunski misterij-triler, ki je pravo nasprotje njune hollywoodske epizode. S Sovražnikom Villeneuve dodatno utrjuje svojo pozicijo vsestranskega avtorja, ki se z vsakim novim filmom raziskuje nove zanimive teritorije in prav ta raznolikost mi je pri njegovem ustvarjanju še posebej zanimiva.

Sovražnik je film, ki se poigrava s percepcijo gledalca. Dojemanje videnega je v največji meri odvisno od perspektive iz katere pristopamo zgodbi in v tem smislu film lahko razumemo kot mozaik, v katerem se prepletajo različne perspektive. Moje izhodišče za povzetek zgodbe je perspektiva Adama Bella (Jake Gyllenhaal), čemernega, rahlo depresivnega profesorja zgodovine, ki ponuja vtis človeka z resnim pomanjkanjem življenjskega elana. Občutek je, da profesorja prav nič pretirano ne zanima. Tudi njegova prikupna punca Mary (Mélanie Laurent) ne. A nato si Adam na priporočilo sodelavca ogleda film, v katerem v manjši vlogi opazi človeka, ki mu je na las podoben. Podobnost je naravnost neverjetna in Adam se loti raziskave, s katero želi ugotoviti, kdo je njegov dvojnik. Preiskava zahteva nekaj detektivske spretnosti, s katero profesor pride do imena Anthony Clair. Adam se tu ne ustavi, ampak želi za vsako ceno srečati svojega dvojnika. Anthony ga sprva zavrne, a ko se dvojnika naposled srečata, se njuna življenja začnejo nenavadno prepletati, meja med Adamom in Anthonyjem pa postaja vedno bolj zabrisana.    

Pozor!  Od tu naprej spojlerji! 

Ne zgodi se ravno pogosto, da se takoj po koncu filma lotim daljinca in previjam nazaj, ker še enkrat želim videti določeni del. Še manj je filmov, ki me tako prevzamejo, da jih takoj po koncu lahko gledam še enkrat in poskušam najti namige, ki bojo podprli ali ovrgli različne teorije in (mogoče) na novo premešali karte. Skratka, zvitorepa sestavljanka imenovana Sovražnik je material za najmanj dvakratni ogled, razporejanje koščkov mozaika ob drugem ogledu, ko se podirajo in na novo sestavljajo različne teorije, pa je zato toliko bolj zanimivo. Takšno možnost napove že uvodni tagline, ki pravi, da je kaos red, ki ga še nismo razvozlali. Torej, tudi v najbolj kaotičnem in na videz nepovezanem dogajanju obstajajo nekakšni principi, zakonitosti in pogoji, pod katerimi se stvari odvijajo. Če določenega dogodka ne razumemo, če stvari delujejo nepovezano in nesmiselno, je to zato, ker ne poznamo vseh okoliščin, oziroma nimamo možnosti dogodek opazovati iz vseh možnih perspektiv. Veliko gledalcev se je razburjeno odzvalo na konec, pravzaprav zadnji kader filma, v katerem Jake Gyllenhaal v sobi zagleda velikanskega pajka. Takšni odzivi se v luči  informacije, da je ekipa filma morala podpisati poseben dokument, ki sodelujočim izrecno prepoveduje komentiranje in razlago vloge pajkov v samem filmu, zdijo še posebej zanimivi. Sovražnik je kos celuloida, ki gledalca spodbuja k razmišljanju in od njega zahteva konstanten angažma, obenem pa je zastavljen na takšen način, da pušča veliko prostora za različne interpretacije same vsebine. 

Naslednje vrstice bom zapolnil z mojo interpretacijo videnega. Torej, imamo dva na las podobna glavna protagonista, ki sta karakterno zelo različna, a v fizičnem smislu med njima ni opaziti nobene razlike. Mislim, da je še najmanj sporna ugotovitev, da sta Adam in Anthony ena in ista oseba. To je obenem točka, okoli katere sem imel najmanj dvomov, saj je v vseh ključnih trenutkih (razgovor z materjo, obnašanje Anthonyjeve žene v drugi fazi filma, brazgotina) nekako ne puščajo prostora drugačni interpretaciji. Anthonyja/Adama najbolj definiramo, če ga opazujemo skozi njegov odnos s tremi ženskami iz njegovega življenja. Najprej je tu mati, ki po mojem mnenju od samega začetka seznanjena s sinovo dualnostjo. Na njeno informiranost smo opozorjeni že na samem začetku, ko se mati sinu telefonski zahvali, ker ji je pokazal novo stanovanje in ga pokritizira s konstatacijo, da je zaskrbljena. (I'm worried about you. I... I mean, how can you live like that?). To tezo potrdi tudi razgovor, ki ga kasneje, na štiri oči, vodita mati in sin. Druga ženska v njegovem življenju, ki jo igra Mélanie Laurent, je po mojem prepričanju oseba, s katero Jake Gyllenhaal ima skrivno razmerje, njena vloga pri razumevanje same zgodbe pa ima najmanjšo težo, saj jo lahko zreduciramo na tipično vlogo ženske, ki ne ve, da je njen ljubimec poročen. Najbolj zanimiva ženska vloga je vloga Anthonyjeve noseče soproge (prepričljivo jo je upodobila Sarah Gadon), ki je nekako najbližja poziciji gledalca. Soproga na začetku dvomi v moževo nezvestobo, a o njegovi dualnosti ne ve nič. Skupaj z njo počasi odkrivamo moževo razcepljenost, skupni prizori, v katerih žena postopoma odkriva resnico, pa so odlično spisani, zrežirani in odigrani. Zaključil bom z mojim razumevanjem vloge pajkov in simboliko, ki jo v zgodbo prinaša raba le-teh. Ponavljajoči motiv pajka lahko razumemo kot nekakšen opomnik, s katerim se želi glavnega junaka opozoriti na negativne aspekte njegove osebnosti (nezvestoba) in ga tako prepričati, naj jih poskuša odpraviti. V psihološkem smislu je to prispodoba za resnico, ki jo je glavi protagonist skril pred seboj, nekje globoko v svoji podzavesti. Ali drugače, pajek simbolizira podzavestni občutek krivde, ki se pojavi vsakič, ko je glavni junak nezvest, oziroma, ko se pripravlja na sporno dejanje. In tu zdaj pridemo do samega konca z orjaškim pajkom, ki je zmotil marsikoga, meni pa se zdi naravnost genialen. Ko se kuverta s ključem, kot neke vrste vstopnica v svet moškega poželenja znajde v Gyllenhaalovih rokah, on že ve, kaj se skriva z vrati, ki jih ključ odklepa. Išče izgovor za izhod iz stanovanja. Ženo, ki je v drugi sobi vpraša, če ima kakšne plane za zvečer. Odgovora ni. Pove ji, da bo zvečer šel ven. Ni odziva. Kliče jo: Helen? Helen? Pride do vrat spalnice.  V spalnici pa … Bum! Velika grozeča prikazen! Perfekten konec, če mene vprašate.  (-5)

Ocena: 

Metro Manila (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB, Filipini
Leto: 2013
Žanri: Akcija, Krimi, Drama
Dolžina: 115' ,  Imdb
Režija: Sean Ellis
Scenarij: Sean Ellis, Frank E. Flowers
Igrajo: Jake Macapagal, Althea Vega, John Arcilla, Louie Mendoza, Joey Mendoza, Ana Abad-Santos, Moises Magisa

Obiskovalci festivala Sundance  so Metro Manilo razglasili za najboljši igrani film v mednarodni konkurenci, Britanci pa so ga poslali v boj za tujejezičnega oskarja, vendar se filmu ni uspelo prebiti  med pet nominirancev. Metro Manila je eno izmed najbolj prijetnih presenečenj preteklega leta, nastalo v nadvse zanimivih okoliščinah. Britanski režiser in scenarist Sean Ellis je kariero začel zelo obetavno, z nominacijo za kratki film Cashback (2004), ki je dve leti kasneje nadgrajen v celovečerni prvenec enakega naslova. Njegovo prvo dolgometražo je večina ocenjevalcev sprejela z odprtimi rokami in tudi moja malenkost se je kar konkretno zabavala ob ogledu tega zanimivega filmčka.  A potem je Ellis posnel svoj drugi celovečerec, triler-grozljivko The Brøken (2008), ki je bila konkretno popljuvana od večina kritikov (tudi sam režiser je film označil za spodrsljaj).  Dobre stvari, ki jih je Ellis storil s prvencem so hitro izpuhtele iz kolektivne zavesti in režiser se je kmalu znašel v slepi ulici. Brez pravih ponudb in brez producentov, ki bi bili pripravljeni finančno podpreti njegov naslednji projekt. Nato je režiser obiskal filipinsko prestolnico, ena izmed pozitivnih strani tega obiska pa je bil 20 strani dolg scenaristični osnutek, iz katerega se je razvil naslovni celovečerec. Zaradi pomanjkanja sredstev za realizacijo projekta se je Ellis odločil, da bo film posnel v tujem jeziku in tuji deželi ker je ocenil, da bo tako bistveno lažje zaprl finančno konstrukcijo. Zastavil je svojo hišo v Angliji, ter s pomočjo prijateljev in več manjših vlagateljev zbral 250.000 funtov, ki jih je potreboval za realizacijo projekta. 

Mogoče se na prvi pogled zdi, da so prebivalci odročnih vasi na hribovitem severu Filipinov varni pred globalizacijo, a prvi vtis včasih zna biti sila varljiv. Kmetje, ki se preživljajo s pridelovanjem riža so povsem odvisni od odkupnih cen, ki jih za njihov pridelek ponujajo lokalne odkupne postaje. Nedolgo nazaj je kilogram riža veljal 10 centov, zdaj pa se zanj dobijo le še dva centa. Situacijo dodatno otežujejo rižu neprijazni vremenski pogoji in tisti najrevnejši pridelovalci in njihove družine so v takšnih razmerah obsojeni na lakoto. Med njimi je tudi Oscar Ramirez, ki se z ženo Mai in njunima otrokoma sklene preseliti v prestolnico in tam poiskati boljšo prihodnost. Sanje o boljšem življenju se hitro podrejo, saj družina kmalu po prihodu v Manilo konča na cesti, opeharjena za zadnje prihranke. Otroci so lačni, zato se Mai odloči sprejeti edino možno rešitev in z moževo tiho privolitvijo začne prodajati telo v lokalnem bordelu. Oscar nikakor ne najde dela in to je bila edina opcija, ki bo nahranila lačna usta. A nedolgo zatem se Oscarju končno nasmehne sreča, ko ga pod svoje okrilje vzame izkušeni varnostnik Ong. Ta odigra odločilno vlogo pri Oscarjevi zaposlitvi v podjetju, ki se ukvarja s transportom denarja. Kljub temu da gre za zelo nevaren posel, Oscarjevi sreči ni konca. Njegov novi prijatelj in zaščitnik Ong je do Oskarja (preveč) prijazen in ker na tem svetu nič ni zastonj, kmalu začnemo dvomiti v iskrenost ih njegovih motivov.

Sean Ellis je v Metro Manili efektno združil motive drame in krimi trilerja. V uvodnem delu gledamo počasi razvijajočo se eksistencialno dramo, ki na nek način odseva počasno dinamiko življenja v ruralnih področjih na severu države. Ko se družina preseli v urbano džunglo filipinske prestolnice, doživi drastično spremembo,  ki jo opazna tudi v sami naraciji, ki potem iz minute v minuto pridobiva na dinamiki. V tej spremembi se na nek način reflektira razlika med počasnim ritmom življenja na podeželju in hitrim življenjem v velikih urbanih središčih. Ellis lepo izkoristi prihod družine v velemesto za prikaz tipične zaslepljenosti majhne ribe v velikem akvariju, ki bo kmalu spoznala, da so neonski napisi in razkošne stavbe v resnici le vabe, s katerimi predatorji hipnotizirajo naivneže njihovega kova. Režiser nam preko prilagajanje družine na novo okolje predstavi več obrazov velemesta, od bleščečih nebotičnikov, do bede revnih barakarskih naselji. Oscar Ramirez je iskren, moralno neoporečen človek, čigar moralni kompas se znajde na resni preizkušnji. Sistem je pokvarjen in v njem enostavno ne moreš preživeti, če tudi sam nisi pokvarjen, oziroma nisi pripravljen sprejeti njegovih pravil. Ne glede na to koliko in kako se upiraš, se vedno nekako znajdeš v situaciji, iz katere ni (poštenega) izhoda. Režiser si vzame čas za predstavitev likov skozi majhne in na videz nepomembne prizore, ki  v seštevku kvalitetno utemeljijo dejanja glavnih akterjev. Film poleg svojevrstnega socialnega komentarja na specifičen način prevprašuje moralno držo posameznika v ekstremnih situacijah, v katerih moralnost več ni tista najvišja vrednost. Dopadel se mi je način, na kateri režiser zgodbo popelje iz sfere družinske drame v vode napetega krimi trilerja, ugajala je tudi avtentičnost lokacij in dobra igra glavnih protagonistov, med katerimi še najbolj izstopa Jake Macapagal, v čevljih naivnega Oscarja Ramireza. Čeprav zgodba včasih zaide v preveč melodramatične in dokaj plitvo zastavljene epizode, in čeprav me je med ogledom pošteno preganjal duh Dneva za trening (Training Day, Antoine Fuqua, 2001), je Metro Manila več kot solidno konstruiran izdelek, s katerim Sean Ellis spretno prepleta žanre in nekajkrat preseneti z zanimivimi scenarističnimi potezami.  (-4)

Ocena:

Cannes 2014 - Napovedniki

Zlata palama

Captives (R. Atom Egoyan)

Foxcatcher (R. Bennett Miller)

Goodbye To Language (R. Jean-Luc Godard)

The Homesman [ZDA] (R. Tommy Lee Jones)

Jimmy's Hall (R. Ken Loach)

Maps to the Stars (R. David Cronenberg)

Poseben pogled

Bird People (R. Pascale Ferran)

The Blue Room (R. Mathieu Amalric)

Charlie's Country (R. Rolf De Heer)

A Girl at My Door (R. July Jung)

Izven tekmovalne konkurence

Coming Home (R.Yimou Zhang)

The Rover (R. David Michôd)

Cannes 2014

Med 14. in 25. majem bodo oči filmskih navdušencev uprte v Cannes, kjer se bo odvrtela 67. edicija enega izmed najpomembnejših filmskih festivalov na svetu, ki nam v svojih sekcijah vsako leto predstavi številne naslove, ki praviloma močno zaznamujejo tekoče filmsko leto. Festival bo odprl film izven tekmovalne konkurence, biografska drama Grace of Monaco  v režiji Olivierja Dahana (Življenje v rožnatem), ki tematizira eno poglavje življenja monaške princese in nekdanje filmske zvezdnice Grace Kelly (upodobila jo je Nicole Kidman). V glavni tekmovalni sekciji je zbrano 18 filmov uglednih avtorjev, med katerimi je kar nekaj takih, ki so V Cannesu že nagrajevani z najvišjimi odličji.

V to kategorijo sodita brata Jean-Pierre in Luc Dardenne, dvakratna dobitnika canske zlate palme, ki bosta predstavila svoj najnovejši izdelek, dramo Dve dneva, ena noč (Deux jours, une nuit), z Marion Cotillard v naslovni vlogi. Skoraj dve uri in pol dolga biografska drama Gospod Turner (Mr. Turner) govori o življenju znamenitega britanskega slikarja  J. M. W. Turnerja (upodobil ga je Timothy Spall), režijo pa podpisuje še en dobitnik zlate palme, angleški mojster Mike Leigh. Še en britanski mojster in nosilec številnih canskih odličij (med njimi je tudi zlata palma) bo predstavil svojo novo stvaritev. Če povem, da je nekaj let starejši on sonarodnjaka Mika Leigha, potem verjetno ni težko uganiti, da beseda teče o novem filmu Kena Loacha, ali natančneje o zgodovinski drami Jimmy's Hall, ki nas popelje v 30-ta leta prejšnjega stoletja, ko je paranoja pred rdečo nevarnostjo imenovano komunizem pošteno tresla svet in tudi Irska ni bila izjema.

Kanada je letos s tremi filmi ena izmed najbolj zastopanih držav v glavnem tekmovalnem programu. Svoje nove filme bodo predstavili David Cronenberg, ki je v Zvezdniških zemljevidih  (Maps to the Stars) v glavno vlogo znova inštaliral Roberta Pattinsona (pomagale mu bosta Mia Wasikowska in Julianne Moore), Atom Egoyan bo predstavil triler Ujetniki (Captives) z Ryanom Reynoldsom, Xavier Dolan pa bo z Mamico  (Mommy) še enkrat seciral zapletene družinske odnose.

Olivier Assayas predstavlja koprodukcijsko dramo Clouds of Sils Maria, v kateri se izkušena igralka (Juliette Binoche), soočena z lastno minljivostjo in pritiski, v družbi asistentke (Kristen Stewart) odpravi v mirno švicarsko mestece v gorah. Poleg Assayasa francoske barve zastopajo še Bertrand Bonello, ki bo predstavil biografsko dramo Saint Laurent, ki govori o življenju znanega modnega oblikovalca Yvesa Saint Laurenta, vetaran Jean-Luc Godard bo predstavil v 70-minutno dramo Zbogom jeziku (Adieu au langage), posneto v 3D tehniki,  Michel Hazanavicius pa dramo Iskanje (The Search), zgodbo o pripadnici neke nevladne organizacije, ki vzpostavi poseben odnos z mladim Čečenom. Francosko skupino zaključuje Timbuktu, novi film v  Mavretaniji rojenega francosko-malijski režiserja Abderrahmana Sissaka.

Tommy Lee Jones se je s prvencem The Three Burials of Melquiades Estrada pred devetimi leti že sodeloval v glavni tekmovalni sekciji. Letos se vrača s The Homesman, še enim vesternom, v katerem bo sam odigral glavno vlogo, glavno žensko vlogo pa zaseda Hilary Swank. Drugi ameriški film v tej sekciji je Lovec na lisice (Foxcatcher) Bennetta Millerja, ki znova predstavlja športno dramo; zgodbo o smrti olimpijskega zmagovalca Davida Schultza (Marc Ruffalo), ki ga je ubil paranoidni shizofrenik John du Pont (Steve Carell).

Iz Argentine prihaja krimi triler Divje zgodbe (Relatos salvajes) v režiji Damiana Szifrona, v eni izmed glavnih vlog pa nastopa neizogibni Ricardo Darín. Italijanske barve zastopajo Čudesa (La Meraviglie), novi film mlade režiserke Alice Rohrwacher.

Pohod na vzhod začenjam z novim ruskega mojstra Andreja Zvjaginceva, ki bo predstavil svoj novi film, sodobno socialno dramo Leviathan. Osebno z velikim zanimanjem pričakujem novi film Nurija Bilge Ceylana, ki bo v Cannesu predstavil več kot tri ure trajajoče Zimsko spanje  (Kis uyuksu), o katerem zaenkrat ni znano veliko. Za zadnji film iz tekmovalnega programa gremo še bolj na vzhod, v deželo vzhajajočega sonca, od koder prihaja Still The Water japonske režiserke Naomi Kawase, ki govori o 14-letnem fantu, ki na nekemu otoku iz vode potegne truplo in potem skupaj s punco začne raziskovati okoliščine neznančeve smrti.

-Zlata palma-

• Captives [Kanada] (R. Atom Egoyan)
• Foxcatcher [ZDA] (R. Bennett Miller)
• Goodbye To Language [Francija] (R. Jean-Luc Godard)
• The Homesman [ZDA] (R. Tommy Lee Jones)
• Jimmy's Hall [VB] (R. Ken Loach)
• Leviathan [Rusija] (R. Andrey Zvyagintsev)
• Maps to the Stars [Kanada] (R. David Cronenberg)
• The Marvel [Italija] (R. Alice Rohrwacher)
• Mommy [Kanada] (R. Xavier Dolan)
• Mr. Turner [VB] (R. Mike Leigh)
• Saint Laurent [Francija] (R. Bertrand Bonello)
• The Search [Francija] (R. Michel Hazavanicius)
• Sils Maria [Francija] (R. Olivier Assayas)
• Still The Water [Japonska] (R. Naomi Kawase)
• Timbuktu [Francija] (R. Abderrahmane Sissako)
• Two Days One Night [Belgija] (R. Jean-Pierre in Luc Dardennes)
• Wild Tales [Argentina] (R. Damian Szifron)
• Winter Sleep [Turčija] (R. Nuri Bilge Ceylan)

-Poseben pogled-

Sekcija Poseben pogled,  ki je (pretežno) posvečena novim inovativnim avtorjem, je tudi veliko bolj nepredvidljiva, zato je izjemno težko identificirati tiste najbolj obetavne naslove. Med devetnajstimi filmi je tako uvrščeno kar šest prvencev, a med njimi najdemo tudi nekaj del starejših avtorjev: dokumentarec The Salt of the Earth, ki ga sopodpisuje stari mojster Wim Wenders, Bird People, novi film izkušene francoske režiserke in scenaristke Pascale Ferran (Lady Chatterley) in Charlie’s Country, ki ga podpisuje Nizozemec Rolf de Heer (Bad Boy Bubby, The Tracker).

V tej sekciji svoja nova dela predstavlja nekaj avtorjev, ki so s svojimi prejšnjimi filmi že zgradili določeno prepoznavnost. V to skupino sodi Amour fou, novi film Jessice Hausner (Lourdes),  Jauja argentinskega režiserja Lisandra Alonsa (Los muertos), The Blue Room, nova stvaritev odličnega igralca in vedno bolj uglednega režiserja Mathieuja Amalrica, Harcheck mi headro izraelske režiserke Keren Yedaya in Tourist švedskega režiserja Rubena Östlunda (Play, De ofrivilliga).

Med debitanti bo brez dvoma največ pozornosti pritegnil film hollywoodskega zvezdnika Ryana Goslinga, ki v Cannesu predstavlja fantazijski triler Lost River.

Med filmi izven tekmovalne konkurence, ob že omenjenem otvoritvenem filmu, velja omeniti dramo Coming Home iz delavnice kitajskega mojstra Yimou Zhanga in težko pričakovani The Rover Avstralca Davida Michôda, ki se po odličnem prvencu Živalsko kraljestvo vrača na veliko sceno.

• Amour Fou (R. Jessica Hausner)
• Bird People (R. Pascale Ferran)
• The Blue Room (R. Mathieu Amalric)
• Charlie's Country (R. Rolf De Heer)
• Eleanor Rigby (R. Ned Benson)
• Fantasia (R. Wang Chao)
• A Girl at My Door (R. July Jung)
• Harcheck mi Headro (R. Keren Yedaya)
• Jauja (R. Lisandro Alonso)
• Lost River (R. Ryan Gosling)
• The Misunderstood (R. Asia Argento)
• Party Girl (R. Marie Amachoukeli, Claire Burger, Samuel Theis)
• Run (R. Philippe Lacote)
• Salt of the Earth (R. Wim Wenders & Juliano Ribeiro Salgado)
• Snow in Paradise (R. Andrew Hulme)
• Titli (R. Kanu Behl)
• Tourist (R. Ruben Ostlund)
• Unhappy Youth (R. Jaime Rosales)
• Xenia (R. Panos Koutras)

The Immigrant (2013)

Slovenski naslov: Priseljenka
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Drama, Misterij, Romantični
Dolžina: 120' ,  Imdb
Režija: James Gray 
Scenarij: James Gray, Ric Menello
Igrajo:  Marion Cotillard, Joaquin Phoenix, Jeremy Renner, Dagmara Dominczyk, Angela Sarafyan, Glenn Fleshler

Mnogi režiserji imajo svoje igralce/igralke, s katerimi posnamejo večino svojih filmov in James Gray je eden izmed teh režiserjev. Razen prvenca Little Odessa (1994), je v vseh njegovih filmih eno izmed glavnih vlog odigral Joaquin Phoenix. Gray s svojimi filmi (posnel je pet celovečercev, z naslovno stvaritvijo vred) ni dosegel kakšnih odmevnejših rezultatov; njegovi filmi po ničemur niso izstopali iz povprečja, ne v negativnem, ne v pozitivnem smislu. Kritiki so največ pozitivnih besed namenili njegovem predzadnjem filmu Ljubimki (Two Lovers, 2008)  in prav Priseljenka je njegov najambicioznejši, in kot  sam pravi, najbolj oseben projekt doslej (o tem nekaj več v nadaljevanju), ki naj bi mu prinesel preboj v režisersko A ligo.

Piše se leto 1920. Ewa Cybulski (Cotillard) in njena sestra Magda sta po dolgotrajnem in napornem potovanju z ladjo končno prispele do otoka Ellis, nedaleč stran od New Yorka. Otok je v tem času bil kraj, kamor so prihajali vsi emigranti s stare celine in tam se je na licu mesta odločalo o njihovi usodi. Uradnik ameriške obmejne službe  je po nekaj kratkih vprašanjih sprejel odločitev, kaj storiti s prišleki. Enimi je vstop odobren, drugi so zaradi različnih bolezni končali v šestmesečni karanteni, nekateri pa so bili deportirani nazaj v Evropo. Sreča je sestram Cybulski v ključnem trenutku obrnila hrbet. Magdo so zaradi grdega kašlja poslali v karanteno, Ewo pa je uradnik označil za žensko vprašljive morale in zanjo odredil deportacijo. Zdi se, da je Ewa v brezizhodnem položaju, a nato ji na pomoč priskoči uglajeni lokalni poslovnež Bruno Weiss (Phoenix), ki uporabi svoje zveze pri policiji in jo izvleče iz zapora. Ko ji ponudi še prenočišče se zdi, da njegova prijaznost ne pozna meja. Izkazana prijaznost je že skoraj sumljiva in ko spoznamo, s kakšnim biznisom se ukvarja dotični gospod je jasno, da je Ewina previdnost povsem na mestu.

V uvodu sem omenil, da je Priseljenka Grayjev najbolj oseben projekt doslej. Rojeni Newyorčan se namreč s tem filmom spomni svojih rusko-židovskim koren in prednikov, ki so pred mnogimi leti premagovali enake ovire  in enako pot, kot njegov glavna junakinja. Režiserjevo dosedanje ustvarjanje je neločljivo povezano z njegovim rojstnim mestom in v tem smislu je povsem logično, da Gray svojo zgodbo umesti prav v New York iz 20-ih let prejšnjega stoletja. Žal režiserju s Priseljenko znova ni uspelo ustvariti resničnega presežka, čeprav je v isti sapi potrebno povedati, da film premore kar nekaj kvalitetnih sestavin, zaradi katerih z videnim na koncu  ne morem biti nezadovoljen. Grayju v sodelovanju z uveljavljenim direktorjem fotografije Dariusom Khondjijem  (Sedem, Ljubezen, Rimu z ljubeznijo) uspe prepričljivo rekonstruirati New York iz začetka 20.stoletja. S kvalitetnim produkcijskim dizajnom, dobro kostumografijo in ustreznimi fotografskimi nastavitvami s prevladujočo rjavkasto barvno paleto, je uspešno ujet duh tega zgodovinskega obdobja. Zelo dobro se odrežejo tudi vsi pomembnejši člani igralske zasedbe. Ugaja lahkotnost, s katero Marion Cotillard odgovarja na zahteve, ki je pred njo postavlja vloga mučenice čistega srca, ki na koncu vseeno najde dovolj moči za odpuščanje in iskreno sočustvovanje z izkoriščevalci. Vseeno menim, da se je v tem primeru z moralnim idealiziranjem lika šlo nekoliko predaleč. Zdi se mi, da večjo kompleksnost premore Phoenixov lik, nekakšna mešanica predatorja in zaščitnika, ki v določeni meri celo sam verjame svojim lažem. Škoda je le, ker njegova popolna moralna preobrazba na koncu ni podkrepljena z boljšimi scenarističnimi rešitvami. Tudi Jeremy Renner je najmanj soliden, kot čarodej Emil, Brunov bratranec in njegov glavni rival, s katerim je zgodba dobila zanimiv ljubezenski trikotnik. Gray je očitno želel ustvariti univerzalno zgodbo o ljubezni, trpljenju in odpuščanju, a nekateri podporni stebri, ki držijo zgodbo so vseeno prešibki, da bi nosili takšno težo. V mislih imam predvsem vlogo sestre: ko Ewa dobi priložnost zbežati z Emilom, tega ne stori zato, ker želi pomagati sestri. Ki, mimogrede, ni na seznamu za deportacijo, ampak v karanteni - Ewa ji lahko pomaga tudi kasneje, z denarjem se stvari  lahko rešijo tudi na daljavo. Moteče je tudi, da je Bruno v enem trenutku pomembnež s številnimi zvezami, že v naslednjem pa ulični zvodnik brez ficka, ki svoja dekleta prodaja v nekem podhodu. Skratka, ob bolj izpiljenem scenariju bi Priseljenka lahko postala Grayjevo najboljše delo doslej. A zavoljo vseh omenjenih pomanjkljivosti se to ni zgodilo in romantična drama Ljubimki tako še najprej ostaja njegova najbolj zrela stvaritev. (+3)

Ocena: