torek, 15. januar 2013

Killing Them Softly (2012)



Slovenski naslov: Ubij jih nežno
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Krimi, Drama, Triler
Dolžina: 97' ,  Imdb
Režija: Andrew Dominik
Scenarij: Andrew Dominik, George V. Higgins (knjiga)
Igrajo:  Brad Pitt, Scoot McNairy, Ben Mendelsohn, James Gandolfini, Vincent Curatola, Richard Jenkins, Ray Liotta, Trevor Long, Max Casella, Sam Shepard

Redki so filmarji, ki so se po zgolj dveh filmih lahko pohvalili s statusom, kakršnega je užival (in ga še vedno uživa) novozelandsko-avstralski  režiser Andrew Dominik. Že informacija o pripravah na snemanje novega filma, ki smo jo zasledili konec leta 2010, je pošteno zavalovala filmske sladokusce po vsem svetu, mnogi ugledni filmski novinarji še uglednejših medijskih hiš, pa so Dominikov novi projekt, posnet po romanu Cogan’s Trade, ameriškega romanopisca Georgea V. Higginsa, omenjali kot bodočo cineastično poslastico. Po odličnem Jesse James in strahopetni Robert Ford (The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford, 2007), je Dominik znova združil moči z Bradom Pittom, svojim glavnim hollywoodskim zaveznikom in velikim spoštovalcem. Pitta je Dominikov prvenec Chopper (2000) močno navdušil in slavni igralec je želel na vsak način navezati stike z obetavnim režiserjem. To mu je tudi uspelo med snemanjem zgodovinskega spektakla Troja (Troy, Wolfgang Petersen, 2004) preko soigralca Erica Bane, ki je odigral vlogo posrednika. Dominik vedno sam izbira knjižne predloge, ki jih potem ustrezno prilagodi filmskemu mediju in tudi tokrat je bilo tako. Zgodba, ki jo pripoveduje Cogan’s Trade se odvija v Bostonu, sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, medtem ko v filmu vlogo Bostona prevzame sodobni New Orleans. Ubij jih nežno je bil premierno prevajan v glavni tekmovalni sekciji lanskega canskega filmskega festivala.
Nikoli ne kradi mafijskega denarja ali česarkoli drugega, v lasti tega vplivnega združenja. To je zlato pravilo, ki bi se ga moral držati vsak tretjerazredni kriminalec, ko poskuša priti do lahkega zaslužka. A vsake toliko časa se pojavi kdo, ki meni, da lahko nekaznovano ignorira omenjeno pravilo. Na podobno idejo je prišel tudi  Johnny »Veverica« Amato, nižjerangirani mafijc, ko je skoval nadvse zanimiv načrt. Rop ilegalne igralnice pod zaščito mafije je zelo tvegano dejanje, po katerem bodo mafijski veljaki spustili svoje pse, ki vedno izsledijo storilce. Genialnost njegovega načrta je v tem, da tisti zgoraj že vedo, kdo je najverjetnejši storilec. Namreč, lastnik igralnice Markie Trattman (Ray Liotta), se je pod vplivom opojnih substanc že bahal s podobnim podvigom in v primeru ropa se bo njegovo ime zagotovo znašlo na vrhu seznama. Amato je realizacijo svojega prebrisanega načrta zaupal lahkovernemu Frankieju (Scoot McNairy) in njegovega mamilarskem prijatelju Russellu (Ben Mendelsohn), ki sta nekaj dni kasneje uspešno izpeljala rop. Rope bank in igralnic preiskuje policija, medtem ko ropi mafijski igralnic iz razumljivih razlogov ne sodijo v njihovo domeno.  A tudi mafijska organizacija je iznašla način za učinkovito preiskavo podobnih nevšečnosti. Vlogo nekakšnega mafijskega detektiva prevzame plačani morilec Jackie (Brad Pitt), ki se infiltrira v neworleanško podzemlje in začne preiskavo. Na vrhu njegovega seznama se po pričakovanjih znajde nespametni Markie Trattman. 
Cilj ni pomemben, cilj je zgolj izgovor za potovalno izkušnjo, zaradi katere se sploh odpravimo na pot. Nekaj podobnega bi lahko zatrdil tudi za izkušnjo, ki mi jo je prineslo druženje z junaki Dominikovega tretjega celovečerca. Ali drugače, osnovna premisa, zaplet in razplet so tukaj sekundarnega pomena. Ubij jih nežno vsebuje vse običajne sestavine značilne za kriminalko (morilce, tatove, džankije, mafijce…), vendar so te sestavine rabljene na precej nekonvencionalen način. Če je Jesse James vestern, ki je na nek način anti-vestern, potem najbrž drži, da je Ubij jih nežno kriminalka, ki je v marsikakšnem dejanju lahko označimo za anti-kriminalko. Film, ki v številnih pogledih ne izpolni obljub, ki jih vizualizira promocijski plakat, s katerega nas pozdravljata Brad Pitt in njegova šibrovka. Gospod Pitt sicer nekajkrat pritisne na petelina in v onstranstvo pošlje dušo ali dve, vendar je njegova prava funkcija povrnitev vere v sistem, po katerem funkcionira neworleanško kriminalno podzemlje. Pitt ne počne nič drugega kot tisto, na kaj nas Dominik ves čas opozarja s tv-nastopi predsedniških kandidatov v ozadju. Torej, poskuša povrniti zaupanje ljudstva v sistem. In New Orleans po orkanu Katarina je idealen kraj, v katerem se težave glavnega sistema zrcalijo v težavah manjšega sistema, ki kakopak ni imun na težave, ki jih s seboj prinaša nestabilnost glavnega sistema. Nekako tako. 
Pravzaprav mi je ta politični subtekst najmanj zanimiv del filma, ki je sicer pomemben za njegovo sporočilnost, vendar se tiste zares dobre stvari skrivajo drugje. Denimo v odličnih dialoških odsekih, saj med številnimi bonbončki sploh težko izberem najljubšega.  Redki so scenariji, ki svoje protagoniste častijo s tako zanimivimi dialogi in pri tem ne delajo izjem, saj se z enako studioznostjo posvečajo vrsticam, ki so namenjene tretjerazrednim kriminalcem, kot tistim, ki jih izgovarja glavni zvezdniški igralec. Potem je tu še izvrstna atmosfera - Dominik zadene v črno s spremembo kraja dogajanja iz Bostona v New Orleans, ki ekipi nudi kopico ustreznih, ravno prav depresivnih lokacij. In potem so tu še vrhunski igralski nastopi. Od odličnega Mendelsohna, prav všečnega McNairyja, do  Gandolfinija in Pitta. Vsi po vrsti si zaslužijo pohvalo. Nasploh je casting odličen in ustvarjalci so očitno zelo studiozno posvetili selekciji igralcev. Naj utemeljim to trditev. Max Casella je ime, ki nam najbrž ne pove veliko. V filmu imamo prizor v katerem Casello in njegov kompanjon surovo pretepata ubogega Rayja Liotto. Casello, ki se je za poklic mafijca izobraževal  pri Sopranovih, je zame idealna izbira, on je  obraz, ki ga pričakujem v takšni situaciji. Kajti nekje v kotičku mojih možganov ta dečko že ima kredibilitet. Torej, če sta Gandolfini in Liotta samoumevna izbira, potem je povabilo Casellu odličen primer vrhunskega castinga. (+4)

Zaključil bom s komentarjem, ki sem ga izbrskal na spletni strani Koloseja. Mimogrede, komentatorji so filmu izrazito nenaklonjeni in ta komentar mogoče še najbolje povzame to nenaklonjenost:

Najbolj gnil film vseh časov. Stran vržen čas. Bolje da si ogledate posnetke pikada iz leta 43....ali pa kekaca(črno-bela verzija seveda) Suhoparen film v katerem Pitt ubije 3 ljudi - debile, nobene akcije, pijanski rop dveh tepčkov, nek stari fotr, kao pride ubit ljudi pa samo šopa cele dni. konec je katastrofalen.  Moja ocena: od 1 do 10: - 16 

Frustrirani gledalec je očitno pričakoval nekaj povsem drugega, od tistega kar je dobil (plakat?). Pravzaprav je njegova reakcija na nek način razumljiva in obenem lepo pokaže, zakaj Ubij jih nežno ni  film za široke množice. Kljub dejstvu, da v njem igra Brad Pitt. 


Ocena:


ponedeljek, 14. januar 2013

Zlati globus 2013 - Nagrajenci



Lincoln je že od samega začetka bil največji favorit za tiste najpomembnejše nagrade, zato je zmaga Misije Argo, v dveh najpomembnejših kategorijah (najboljši film in režija), zagotovo veliko presenečenje. Lincoln je na koncu prejel zgolj nagrado namenjeno najboljšem igralcu (Daniel Day-Lewis) in od velikega Spielbergovega zmagoslavja ni bilo nič. Dvomim, da se kaj takega lahko ponovi tudi pri oskarjih, vendar sem prepričan, da Lincoln vseeno več ni izraziti favorit, kot je to veljalo, pred podelitvijo globusov. V kategoriji muzikal ali komedija so pričakovano najuspešnejši Nesrečniki (najboljši muzikal, glavna moška vloga in stranska ženska vloga), Quentin Tarantino pa po pričakovanjih še vedno piše najboljše scenarije, vendar te odlične scenaristične predloge nato ne zna prikrojiti okusu tistih, ki podeljujejo nagrade.  
   




Najboljši film - drama:

Misija Argo - Argo (2012)


Najboljši film - muzikal ali komedija:

Nesrečniki  - Les Misérables (2012)


Najboljši scenarij:

Django brez okovov  - Django Unchained (2012): Quentin Tarantino


Najboljši tujejezični film:

Ljubezen - Amour (2012)


Najboljši animirani film:

Pogum - Brave (2012)


Najboljša  režija:

Ben Affleck - Argo / Misija Argo (2012)


Najboljši igralec - drama:

Daniel Day-Lewis  - Lincoln (2012)


Najboljša igralka - drama:

Jessica Chastain - Zero Dark Thirty (2012)


Najboljši  igralec - muzikal ali komedija:

Hugh Jackman - Nesrečniki / Les Misérables (2012)


Najboljša igralka - muzikal ali komedija:

Jennifer Lawrence - Silver Linings Playbook (2012)


Moška stranska vloga:

Christoph Waltz / Django brez okovov - Django Unchained (2012)


Ženska stranska vloga:

Anne Hathaway - Nesrečniki / Les Misérables (2012)


četrtek, 10. januar 2013

Oskarji 2013 - Seznam nominirancev



Pet najuspešnejših:

Lincoln -12 nominacij
Pijevo življenje - 11 nominacij
Silver Linings Playbook - 8 nominacij
Misija Argo - 7 nominacij
Nesrečniki - 7 nominacij


Seznam nominirancev v pomembnejših kategorijah:



Najboljši film:



00:30 - Tajna operacija - Zero Dark Thirty (2012)
Django brez okovov - Django Unchained (2012)
Ljubezen - Amour (2012)
Misija Argo - Argo (2012)
Zveri južne divjine - Beasts of the Southern Wild (2012)
Nesrečniki - Les Misérables (2012)
Pijevo življenje - Life of Pi (2012)
Lincoln (2012)
Silver Linings Playbook (2012)

Režija:



Ang Lee - Pijevo življenje / Life of Pi (2012)
Benh Zeitlin - Zveri južne divjine / Beasts of the Southern Wild (2012)
David O. Russell - Silver Lining Playbook (2012)
Michael Haneke - Ljubezen / Amour (2012)
Steven Spielberg  - Lincoln (2012)

Tujejezični film:



Ljubezen / Amour (2012) - Avstrija
No (2012) - Čile
Kon-Tiki  (2012) - Norveška
Kraljevska afera - En kongelig affære (2012) - Danska
Rebelle (2012) - Kanada

Glavna moška vloga:



Bradley Cooper - Silver Linings Playbook (2012)
Daniel Day-Lewis - Lincoln (2012)
Denzel Washington  - Flight (2012)
Hugh Jackman - Nesrečniki / Les Misérables (2012)
Joaquin Phoenix  - Gospodar / The Master (2012)

Glavna ženska vloga:



Emmanuelle Riva - Ljubezen / Amour (2012)
Jessica Chastain - 00:30 ‒ Tajna operacija / Zero Dark Thirty (2012)
Jennifer Lawrence - Silver Linings Playbook (2012
Naomi Watts - Nemogoče  / The Impossible (2012)
Quvenzhané Wallis  - Zveri južne divjine / Beasts of the Southern Wild (2012)

Stranska moška vloga:



Alan Arkin - Misija Argo / Argo (2012)
Christoph Waltz - Django brez okovov / Django Unchained (2012)
Phillip Seymour Hoffman  - Gospodar / The Master (2012)
Robert DeNiro  - Silver Linings Playbook (2012)
Tommy Lee Jones - Lincoln (2012)

Stranska ženska vloga:



Amy Adams  - Gospodar / The Master (2012)
Anne Hathaway - Nesrečniki / Les Misérables (2012)
Helen Hunt  - Seanse / The Sessions (2012)
Jacki Weaver - Silver Lining Playbook (2012)
Sally Field - Lincoln (2012)


Izvirni scenarij:



Michael Haneke - Ljubezen / Amour (2012)
Quentin Tarantino - Django brez okovov / Django Unchained (2012)
John Gatins  - Flight (2012)
Wes Anderson in Roman Coppola - Kraljestvo vzhajajoče lune / Moonrise Kingdom (2012)
Mark Boal - 00:30 - Tajna operacija / Zero Dark Thirty (2012)

Prirejeni scenarij:



Lucy Alibar in Benh Zeitlin - Zveri južne divjine / Beasts of the Southern Wild (2012)
Chris Terrio - Misija Argo / Argo (2012)
David Magee - Pijevo življenje / Life of Pi (2012)
Tony Kushner - Lincoln (2012)
David O. Russell  - Silver Linings Playbook 


Animirani film:



Pogum - Brave (2012)
Frankenweenie (2012)
ParaNorman (2012)
Gusarji! Tolpa posebnežev  - The Pirates! In an Adventure with Scientists! (2012)
Razbijač Ralph -  Wreck-It Ralph (2012)


Scenografija:



Ana Karenina - Anna Karenina (2012)
Hobit: Nepričakovano popotovanje - The Hobbit: An Unexpected Journey (2012)
Nesrečniki - Les Misérables (2012)
 Lincoln (2012)
Pijevo življenje - Life of Pi (2012)

Montaža:



00:30 - Tajna operacija / Zero Dark Thirty (2012)
Misija Argo / Argo (2012)
Lincoln (2012)
Silver Linings Playbook (2012)
Pijevo življenje / Life of Pi (2012)

Dokumentarec:



5 Broken Cameras (2011)
The Gatekeepers (2012)
How to Survive a Plague (2012)
The Invisible War (2012)
Searching for the Sugar Man (2012)

sreda, 9. januar 2013

Wish You Were Here (2012)



Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Avstralija
Leto: 2012
Žanri: Drama, Misterij
Dolžina: 90' ,  Imdb
Režija: Kieran Darcy-Smith
Scenarij: Kieran Darcy-Smith, Felicity Price
Igrajo: Joel Edgerton, Teresa Palmer, Felicity Price, Antony Starr, Nicholas Cassim, Otto Page

Ko dobim priložnost videti kakšen izmed filmov iz družine Blue Tongue Films, ne potrebujem dodatnega prepričevanja. Filmi posneti pod okriljem tega avstralskega filmskega studia so se v zadnjih nekaj letih izkazali za izjemno zanimive, zato se nisem preveč oziral na relativno nizko oceno filma na portalu Imdb. Enkrat sem že pojasnjeval zgodbo okoli združenja Blue Tongue Films, ki jo, če želite, lahko preberete v uvodniku, ki sem ga spisal pri Živalskem kraljestvu (Animal Kingdom,  David Michod, 2010), sicer najuspešnejšemu izdelku omenjenega studia. 

V resnici sem videl vse celovečerce iz njihove delavnice in vsak je zagotovo vreden omembe in pozornosti. Od prvega igranega celovečerca,  noirovske krimi drame The Square (Nash Edgerton, 2008), že omenjenega  Živalskega kraljestva, do zgodbe o enem najbolj odbitih, samosvojih likov, ki nam jo prinaša Hesher (Spencer Susser,2010). Wish You Were Here  je četrti celovečerec plavojezičnikov in režiserski debi Kierana Darcy-Smitha, znanega avstralskega igralca in enega od ustanovitvenih članov skupine Blue Tongue Films. Pri scenariju mu je pomagala žena Felicity Price, ki je obenem odigrala eno izmed glavnih vlog. 
Alice (Felicity Price) in Dave (Joel Edgerton) sta srečna zakonca, ki ju bo čez pol leta še tretjič obiskala štorklja. Dave pridno dela v svoji mali ladjedelski delavnici v Sydneyju, Alice pa poučuje angleščino na centru za izobraževanje priseljencev. Čeprav jima nič ne manjka, je denarja vseeno premalo za oddih na kakšni eksotični lokaciji. Zato je ponudba Alicine mlajše sestre Steph (Teresa Palmer) ena tistih, ki jo enostavno ne moreš zavrniti. Steph je pred kratkim spoznala Jeremyja, mladega in uspešnega poslovneža, ki se ukvarja z uvozom blaga iz Kambodže. Z njim se tja odpravlja na počitnice in bila bi vesela, če bi se jima pridružila še Alice in Dave. 
Jeremy bo večino časa na sestankih, zato bi ji družba še kako prav prišla. Ta je že poskrbel za finančne podrobnosti in vse kar zakonca morata vzeti s seboj, je dobra volja. Odločitev res ni bila težka in čez nekaj dni se vsi skupaj sončijo na čudoviti peščeni plaži. V nekem trenutku Alice hipotetično vpraša Jeremyja, kje bi najraje preživljal svoje dni in ta brez pomisleka odvrne: Tukaj, v Kambodži. Kasnejši razvoj dogodkov bo razkril vso ironijo, skrito v njegovem odgovoru, saj se po razuzdanem žuriranju, ki se zvleče globoko v noč, za njim izgubi vsaka sled. Nekaj dni kasneje je njegovo ime tudi uradno uvrščeno na seznam pogrešanih oseb. Po vrnitvi v Sydney je med Alice in Davom čutiti napetost, ozračje pa je še slabše, ko se v domovino vrne Steph. Tisti zadnji skupni večer očitno obdaja tančica skrivnosti, ki je lahko odstrani le brezpogojna iskrenost vseh vpletenih. 
Negativna počitniška izkušnja je razmeroma pogosto rabljen filmski motiv. Iz tega vidika Wish You Were Here ne prinaša veliko novega, saj je glavno gonilo pripovedi nenadno izginotje enega izmed glavnih akterjev v tuji deželi. Okoli takšne ideje je mogoče zgraditi različne scenarije in teorije, vendar je končni vtis v največji meri odvisen od spretnosti pripovedovalca, in po moji oceni Kieran Darcy-Smith v tej domeni pokaže veliko talenta. Avstralca krasi dober občutek za ritem, stopnjevanje suspenza, razvoj likov, graditev ustrezne atmosfere in ker je v naslovnem primeru še posebej pomembno, smisel za ustvarjanje zelo zanimivih pripovednih struktur. Wish... se odvija v nelinearnem načinu, saj zgodba ves čas skače iz sedanjosti v preteklost, strateško razporejeni flashbacki pa imajo dvojno funkcijo. Poleg razkrivanja pomembnih dejstev, so tudi pomemben inštrument pri karakterizaciji glavnih protagonistov. Na ta način Darcy-Smith poleg dopadljivega zlaganja koščkov mozaika dobi čas, za kvalitetno čustveno profiliranje likov, s katerim njegovi junaki dobijo potrebno človeško dimenzijo. Vse to bi bilo nedosegljivo, brez  dobrih igralskih nastopov, med katerimi velja posebej izpostaviti vrhunskega Joela Edgertona. Wish... ni film brez pomanjkljivosti - odlašanje klimaksa, enodimenzionalni kriminalci in malce slabše razvit lik mlajše sestre, a vse to so pomanjkljivosti, ki sem jih pri prvencu pripravljen spregledati.  (-4)


Ocena:


torek, 8. januar 2013

Kon-Tiki (2012)



Slovenski naslov: Kon-Tiki
Država: Norveška, VB, Danska
Leto: 2012
Žanri: Akcija, Avantura, Biografija
Dolžina: 118' ,  Imdb
Režija: Joachim Rønning, Espen Sandberg 
Scenarij: Petter Skavlan
Igrajo: Pål Sverre Hagen, Anders Baasmo Christiansen, Jakob Oftebro, Tobias Santelmann, Odd-Magnus Williamson, Gustaf Skarsgård, Agnes Kittelsen

V letu 2012 je najdonosnejši film na norveških kino blagajnah bil domači Kon-Tiki, ki je za seboj pustil novega Jamesa Bonda, še bolj prepričljivo pa Nolanovega Viteza teme. Film je celo zaslužil več kot Maščevalci, Igre lakote in Neverjetni Spider-man skupaj. Norvežani so se tako množično odpravljali v kino iz dveh razlogov: prvič zato, ker je film propagiran kot najdražji norveški film vseh časov in drugič, ker film podpisuje tandem Joachim Rønning - Espen Sandberg , ki ga Norvežani, in avtor tega bloga imamo v lepem spominu, po njunem  prejšnjem sodelovanju.  Max Manus (2008) je še vedno najuspešnejši norveški film vseh časov,  in film, ki tako kot Kon-Tiki, govori o enem izmed norveških herojev. Kronološko sta si filma blizu, saj je Max Manus zgodba o norveškem heroju iz časov druge svetovne vojne, Kon-Tiki pa se dogaja le nekaj let zatem, kmalu po koncu druge svetovne vojne.  

Film osvetljuje zgodbo raziskovalca in etnografa Thora Heyerdahla (Pål Sverre Valheim Hagen), ki je leta 1947 vodil slavno Kon-Tiki ekspedicijo. Zgodba se začne nekaj let prej, ko mladi Thor v družbi svoje partnerke (kasneje soproge) Liv (Agnes Kittelsen), raziskuje Polinezijsko otočje. Thoru se že od samega začetka zdijo sporne znanstvene trditve, po katerih so otočje najprej poselili pripadniki nekaterih azijskih plemen. Že na pogled so ga domorodci spominjali na temnejšo različico Inkov, njegova razmišljanja pa so padla na plodna tla, ko je v džungli odkril kip inkovskega boga sonca Viracocha, ki so ga pripadniki tega ljudstva nekoč klicali Kon-Tiki. Heyerdahl je na podlagi svojih odkritij in sklepov napisal znanstveno študijo, v kateri je trdil, da so prvi prebivalci otočja tja prišli iz Južne Amerike. Potem ko so njegovo študijo in objavo le-te zavrnili drugi znanstveniki in vsi relevantni izdajatelji strokovne literature, se je Heyerdahl odločil dokazati svoje prav. Odločil se je zbrati ekipo, ki bo poskušala ponoviti podvig, ki je, po njegovem mnenju, davno nazaj uspel Inkom. Skupaj z zbrano ekipo bo zavrtel kolo zgodovine nazaj in zgradil splav, pri konstrukciji pa bodo uporabili zgolj materiale, ki so jih v tistem času poznali južnoameriški narodi. Tako bo dokazal, da so Južnoameričani na primitivnem plovilu še pred Kolumbom prepluli Pacifik (impresivnih 8000 kilometrov) in  se naselili na nekaterih delih Polinezije. 
Kon-Tiki je norveški kandidat za oskarja, ki je že dosegel lep uspeh z uvrstitvijo v najožji krog devetih kandidatov, ki se potegujejo za nominacijo. Čez nekaj dni bomo izvedeli, ali bo film dejansko nominiran,  njegove možnosti pa vsekakor niso majhne. Pozitivno vzdušje okoli filma in prijetni spomini na Maxa Manusa so moja pričakovanja zastavili okoliščinam primerno visoko. Na žalost, nekje na polovici poti (filma) se je izkazalo, da odločno previsoko, saj mi je že takrat postalo jasno, da od filma pričakujem nekaj, kar mi Rønning in Sandberg očitno ne bosta ponudila. Kot bi avtorja bila prepričana, da je že neverjetnost podviga, ki so ga izvedli Heyerdahl in druščina, sama po sebi zadostuje za odličen film. Od trenutka, ko je šestčlanska posadka odrinila iz Peruja, sem bil na trnih, v pričakovanju napetega dogajanja in razburljivega spoznavanja dinamike, ki je povezovala člane te izjemno pogumne skupine. 

Možnosti je bilo zares veliko in človek bi v danih okoliščinah pričakoval nekaj več kreativnosti, vendar so ustvarjalci izkoristili le tiste najočitnejše: prisotnost morskih psov in zaskrbljenost članov posadke, nad trdnostjo njihovega prevoznega sredstva. A pomanjkanje prave napetosti in atraktivnih, s suspenzom nabitih prizorov, vseeno ni bil tisti odločilni generator mojega nezadovoljstva. Najbolj me je zmotilo dejstvo, da po dveh urah nisem čutil nobene povezanosti z liki, saj so glavni protagonisti zame bili skoraj popolni tujci. Nekaj več prostora je dobil Valheim Hagen, čigar lik je zastavljen nekoliko enigmatično, a to vseeno ne opravičuje odsotnosti bolj globinske analize, sploh v domeni seciranja razcepljenosti med ljubeznijo do družine in njegovo neustavljivo potrebo po avanturi. Zaradi teh pomanjkljivosti se mi Kon-Tiki zdi prazen in nepopoln, saj iz odlične zgodbe iztisne veliko manj, kot bi lahko. Škoda, kajti film poleg zanimive zgodbe krasi zelo kakovostna produkcija in redko videna vizualna lepota. Mogoče ni odveč, če na koncu povem, daj je zgodba o neverjetni avanturi Thora Heyerdahla in njegovih mož, pred več kot 60-imi leti že bila zabeležena na filmskem traku. Posneli so jo je Heyerdahl in ostali člani posadke, ki so s seboj vzeli kamero, s katero so dokumentirali  potek njihovega potovanja. Po povratku je iz posnetkov montiran film, ki je leta 1950 bil nagrajen z oskarjem za najboljši dokumentarec. Zato med všečne detajle igranega filma velja uvrstiti tudi črno-bele posnetke graditve splava, s katerimi se ustvarjalci poklonijo omenjenem dokumentarcu.

Ocena:


ponedeljek, 7. januar 2013

Samsara (2011)



Slovenski naslov: Ni naslova 
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Dokumentarni
Dolžina: 102', Imdb
Režija: Ron Fricke
Scenarij: Ron Fricke, Mark Magidson

Če bi se moral odločiti za en sam naslov, ki je v vizualnem smislu name naredil najgloblji vtis v letu, ki smo mu nekaj dni nazaj pomahali v slovo, ne bi rabil veliko premišljevati. Moja prva izbira bi padla na dokumentarec Samsara, stvaritev, ki se gleda s široko odprtimi očmi. Režiser Ron Fricke in njegov so-avtor in producent Mark Magidson sta pred dvajsetimi leti predstavila odmevni dokumentarec Baraka (1992), o katerem se je govorilo še dolgo po izidu. Slabih 15 let kasneje sta kompanjona začela razmišljati o novem filmu, napredek  pri snemalnih tehnologijah in nove možnosti manipulacije posnetega materiala v postprodukciji, so avtorskem dvojcu zagotovo odprle nova ustvarjalna obzorja. Leto 2006 so zaznamovali sestanki, izmenjava idej in planiranje, leto kasneje pa so se že zavrteli filmski trakovi.  V dobrih štirih letih so ustvarjalci obiskali 25 držav na petih kontinentih in posneli ure in ure zanimivega materiala, ki je v končnici strnjen v teh osupljivih 100 minut. O filmu se je po izidu razvnela živahna debata, tako med profesionalnimi filmskimi kritiki, kot med navadno rajo, v kateri je bilo slišati veliko nasprotujočih se mnenj o bistvu tistega, kar so ustvarjalci želeli povedati s Samsaro. 
Sam se ne bom opredeljeval in filozofiral o nekih globljih pomenih, saj menim, da je pri podobnih filmih najbolje, če se zanesete na lastno presojo. Kakorkoli, lahko vam zagotovim, da je Samsara film, ki pri gledalcu ne zbuja nelagodja. Nanj lahko gledamo kot na nekakšno kinematografsko ekskurzijo, ki nas popelje na čudovita mesta in obenem podaja zelo zanimiv komentar, ki se dotika človeškega eksistencialnega in spiritualnega bistva.  Samsaro zanimajo vsi aspekti človeškega obstoja: rojstvo, smrt, ljubezen, nasilje, vojna, seks, starševstvo, človeška kreativnost, duhovnost… Svoj interes izkazuje skozi neverbalno raziskavo nevidnih vezi med človekom in naravo, to pa počne z neverjetnim občutkom za estetiko, skozi katero potem išče neke globlje pomene. Evo, sem že začel filozofirati, pa sem obljubil, da ne bom. Bistvo tega zapisa je opozoriti vse zainteresirane, na to izjemno vizualno izkušnjo in vam jo ponuditi v ogled. Najbrž ni odveč poudariti, da je Samsara film brez ene same vrstice dialoga, torej samo glasba in podobe, ki so v določenih segmentih montirane v izjemno zanimivem zaporedju, iz katerega je mogoče izvleči določene zaključke. Za konec še majhen nasvet: film si oglejte v najboljši možni kvaliteti, na največjem možnem zaslonu. Sam ne bi niti trenutka premišljeval, če bi kdaj dobil priložnost Samsaro videti na velikem platnu, in bi se kar takoj postavil v vrsto za kino vstopnico. 


Ocena: 


petek, 4. januar 2013

Flight (2012)



Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 138 ',  Imdb
Režija: Robert Zemeckis
Scenarij: John Gatins
Igrajo: Denzel Washington, Kelly Reilly,  Don Cheadle, John Goodman, Bruce Greenwood, Nadine Velazquez, Brian Geraghty

Najbrž ste tudi sami opazili, da dvakratni oskarjevec Denzel Washington že lep časa ne najde prave forme. Pri igralskem poklicu je kot pri vsakem drugem poslu; marsikaj je odvisno od tega s kom delaš in pri kakšnem projektu si sploh pristal. Skorajda ga ni igralca, ki je nezgrešljiv pri selekcioniranju vlog in vsak prej ali slej pristane v kakšnem filmu, ki bi ga najraje izbrisal iz spomina. No, Denzel v svojem opusu niti ni zbral preveč takšnih, a se je v zadnjih letih nekako privadil na životarjenje v povprečju. Podobne težave pestijo tudi oskarjevca Roberta Zemeckisa, ki po odličnem Brodolomu (Cast Away, 2000) nekako ni našel pravega navdiha, saj je posnel tri upravičeno neodmevne animirane filme. Ne smemo pozabiti, da govorimo o človeku, ki nam je ponudil Lov na zeleni diamant (Romancing the Stone, 1984), enega največjih blockbusterjev 80-ih let, ob njegovi megauspešni trilogiji Vrnitev v prihodnost (Back to the Future, 1985-1990), s(m)o odraščali najstniki v drugi polovici 80-ih, Forrest Gump pa je eden filmskih simbolov 90-ih… Polet je realiziran z relativno majhnim proračunom (30 milijonov $), ker sta Zemeckis in Washington pristala na konkretno znižanje njunih običajnih tarif. Ta podatek nam pove dve stvari: oba sta očitno trdno verjela v ta projekt in oba sta ocenila, da je to projekt, s katerim se lahko vrneta stare pozicije.
Njegovo ime je Whip. Njegov poklic - pilot pri komercialni letalski družbi. Ločen, v slabih odnosih z najstniškim sinom edincem in njegovo materjo, ki se na bivšega spomni le takrat, ko zamuja s plačilom alimentacije. Propadel zakon je le ena izmed postavk v njegovem življenju, na katero ni pretirano ponosen. Poleg dejstva, da je hudičevo dober letalec, naš junak  pravzaprav nima veliko pozitivnih lastnosti, ki bi dobro izgledale v njegovem življenjepisu. In ker mi kapetan ni ponudil veliko materiala za hvalospeve na njegov račun, se bom še malo zadržal na poveličevanju njegovih pilotskih sposobnosti. Whip je tako zelo dober, da je sposoben po naporni noči polni seksa in alkohola, prevzeti krmilo letala in svoje potnike varno pripeljati na želeno destinacijo. V kritičnih primerih, ko so njegove baterije povsem izčrpane, si pomaga s kakšno črto kokaina. Odkar se je spečal s stevardeso s podobnimi življenjskimi nazori, so njegove nočne avanture postale energetsko potratne in njegova nosna sluznica se že odziva s prvimi krvavitvami. Podobna predzgodba je bila spisana tudi tistega usodnega dne, ko je Whip prevzel krmilo letala, ki se je kašno uro kasneje, zaradi tehnične okvare, znašlo v resnih težavah.   
Najnovejši Zemeckisov umotvor je lep primer filma z izjemno efektnim začetkom, ki gledalca v rekordno kratkem času posrka v zgodbo. Režiserju v uvodnih dvajset in nekaj minutah uspe dvoje: najprej nas seznani z razuzdano naravo glavnega junaka in nas takoj zatem, brez dolgih uvodov in nepotrebnih priprav, pelje skozi eno najboljših sekvenc strmoglavljenja letala, ki smo jih kdaj videli na filmu. Filmarji se pri prikazu letalskih nesreč najpogosteje osredotočijo na potniški prostor, ali pri dramatizaciji kombinirajo kadre iz potniškega prostora, s kadri iz kokpita letala. Zemeckis raje ostane v klavstrofobični pilotski kabini, iz katere le občasno pokuka v potniški prostor in sicer takrat, ko ga zanima usoda članov posadke. Tako je Zemeckis še drugič strmoglavil letalo z glavnim junakom (prvič je to storil Tomu Hanksu v Brodolomu), po katerem se ta mora soočiti s posledicami nesreče. V Hanksovem primeru se je dogodek sprevrgel v robinzonsko izkušnjo, v Washingtonovem primeru pa nesreča od glavnega junaka zahteva soočenje s samim seboj. G. Washington je že mnogokrat igral heroja in reševal življenja drugih in enako je s pravim letalskim podvigom storil tudi tukaj, a je večji del Poleta rezerviran za njegovo reševanje samega sebe. Namreč, takoj po letalski nesreči sledi oster scenaristični zasuk, po katerem v ospredje stopijo klasični motivi drame, v katerem se Whip poskuša otresti hude zasvojenosti in si končno naliti kozarec čistega vina. Vzporedno z njegovimi poskusi streznitve spremljamo sodno dramo, v kateri preiskovalci poskušajo osvetliti okoliščine nesreče. Prav osvetljevanje okoliščin Whipu odpre oči in ga prisili, naj se dokončno sooči z resnico o samemu sebi. Polet mi bo ostal v spominu predvsem po odlični igri Denzela Washingtona, ki mu upravičeno napovedujejo oskarjevsko nominacijo in odličnem uvodnem delu. Na žalost, v nadaljevanje pripoved ne funkcionira tako brezhibno, saj jo hromi predvidljiv razvoj dogodkov in pretiran odmik od realnosti, saj težko verjamemo v premiso o pilotu s tako resno zasvojenostjo. Poznavajoč standarde, ki veljajo v tem poklicu, je licenciranje pilota s hudo zasvojenostjo praktično nemogoče in prav na to dejstvo so opozorili številni profesionalni letalci.   (+3)


Ocena:


četrtek, 3. januar 2013

Harold's Going Stiff (2011)



Slovenski naslov: Harold postaja zombi
Država: VB
Leto: 2011
Žanri: Komedija, Grozljivka
Dolžina: 77' ,  Imdb
Režija: Keith Wright  
Scenarij: Keith Wright  
Igrajo: Stan Rowe, Sarah Spencer, Andy Pandini, Phil Gascoyne, Lee Thompson, Richard Harrison

Filmi o zombijih so v zadnjih desetih letih doživeli pravi preporod, številne nacionalne kinematografije so arhivirale prve kose celuloida s podobami živih mrtvecev. George A. Romero je konec 60-ih let prejšnjega stoletja sprožil plaz, ki se verjetno ne bo nikoli povsem ustavil in v zadnjih letih produkcija filmov na to temo, dosega nove vrhove. Dobrih deset let nazaj okoliščine niso bile pretirano naklonjene tovrstnim filmom, le redke zombijade so dosegle širši krog gledalcev in se globlje vtisnile v kolektivni filmski spomin. Britanci so svojimi filmi odigrali pomembno vlogo pri reanimaciji tega pod-žanra, saj jim je uspelo ustvariti nekaj ključnih filmov, ki so zaspan žanr prebudile iz globokega spanca in mu dale novi kreativni zagon. V mislih imam predvsem odlična 28 dni pozneje (28 Days Later …, Danny Boyle, 2002) in Noč neumnih mrtvecev (Shaun of the Dead, Edgar Wright, 2004). In ravno ko sem mislil, da se v danih okvirih ne da storiti nič novega in svežega, so Britanci znova presenetili in me prepričali v nasprotno, ko se je od nikoder prikazal Keith Wright, s svojo zgodbo o ostarelem vdovcu Haroldu Gimblu.
Ovdoveli upokojenec Harold je bil prvi pacient z ORD boleznijo, s katero znanstveniki označujejo ljudi, ki so se začeli spreminjati v zombije. Značilnost prvega stadija preobrazbe je otrdelost v okončinah in s tem povezane težave pri gibanju, ki bistveno zmanjšujejo motorične sposobnosti bolnika. V zgodbo vstopimo v trenutku polnega razmaha epidemije. Medtem ko se znanstveniki trudijo najti zdravilo za smrtonosno bolezen, posamezniki organizirani v manjše skupine prežijo na zombije, tudi tiste, pri katerih preobrazba še ni končana, in jih brez zadržkov likvidirajo. Harold znanstvenikom ni zanimiv zgolj kot pacient številka ena, temveč tudi zato, ker njegova preobrazba traja presenetljivo dolgo. Zdravnik, zadolžen za iskanje cepiva proti ORD bolezni celo meni, da bo s testi na prvookuženem pacientu prišel do ključa,  ki mu bo pomagal razkriti vzroke za nastanek bolezni. Harold je obtičal v prvemu stadiju in huda otrdelost udov že nekaj časa greni njegove penzionerske dni. Pri lajšanju težav z otrdelostjo mu pomaga mlada medicinska sestra Penny, ki je nesrečna v ljubezni, kompleksi povezani z njeno debelušno zunanjostjo pa jo navdajajo z občutki nezaželenosti in osamljenosti. Zavrnitev okolja postane skupna točka, na kateri Harold in Penny začneta graditi iskreno prijateljstvo.
Filmski ustvarjalci so žive mrtvece praviloma izkoriščali kot grožnjo, jih prikazovali kot golazen, ki jo je najbolje brez veliko premišljevanja poslati v večna lovišča. V svojem drugem dolgometražnem filmu, zapakiranem v formo mockumentarca, Keith Wright ubere drugačen pristop in se zadeve loti na bolj humanističen način. Za začetek vzpostavi termin ORD, ga okarakterizira kot bolezensko stanje in tako težišče zgodbe prestavi na proces preobrazbe, oziroma tisti vmesni čas, od infekcije, do zadnjega stadija bolezni, ko se okuženi dokončno preobrazi v zombija. Ta poteza mu omogoči človeško obravnavo okuženega, s katero Wright poskuša doseči neobičajen cilj. Cilj, ki nasprotuje ustaljenim konvencijam, saj nas želi  prepričati, naj stiskamo pesti za naše naravne sovražnike. Ta cilj je dosežen z uvajanjem prvin meni ljubega britanskega social-realizma, ki se presenetljivo dobro vklopi v ta netipični narativni okvir. S temi nepričakovanimi motivi avtor v pripoved spretno vpleta alegorijo našega odnosa do ostarelih, ki se kristalizira kot centralna ideja pripovedi, ki jo je mogoče aplicirati tudi širše, na odnos družbe do vsakovrstnih avtsajderjev (debelušna negovalka). Za odličen končni vtis je pomembna tudi odlično spletena platonično-romantična narava iskrenega prijateljstva med negovalko in vdovcem, ki sta ju navdihnjeno odigrala povsem neznana Stan Rowe in Sarah Spencer. Pohvaliti velja tudi humorno komponento filma, ki jo poleg dobre kompatibilnosti s centralnimi motivi krasijo izvirno zasnovani komični vložki. Na lanskem Grossmannu so film promovirali kot druženje z najprijaznejšim zombijem, kar jih boste kdajkoli srečali. In ta trditev najbolje povzame pozitivno drugačnost, ki nam jo ponuja ta biserček britanske neodvisne produkcije.

Ocena:


sreda, 2. januar 2013

Tujejezični oskar 2013 - Skrajšan seznam



Akademija je objavila skrajšan seznam kandidatov za tujejezičnega oskarja, med katerimi pričakovano ni večjih presenečenj. Ljubezen, Kraljeva Afera, Daleč za griči, Otrok iz zgornjega nadstropja in norveški Kon-Tiki so pričakovano prišli med 9 polfinalistov, tudi čilski in francoski predstavnik sta pred objavo seznama sodila v ožji krog favoritov. Kanadski Rebelle je že pobiral nagrade v Berlinu, tako da je zame edino pravo presenečenje islandski predstavnik, o katerem pred to objavo nismo slišali prav veliko.  Kakorkoli finalno peterico bomo dobili čez dober teden, ko bojo objavili nominirance v vseh kategorijah.



Avstrija - Amour, Režija: Michael Haneke
Čile - No,  Režija: Pablo Larraín
Danska - En kongelig affære (A Royal Affair), Režija: Nikolaj Arcel
Francija - Intouchables (The Intouchables), Režija: Olivier Nakache in Eric Toledano
Islandija - Djúpið (The Deep), Režija: Baltasar Kormákur
Kanada - Rebelle (War Witch), Režija: Kim Nguyen
Norveška - Kon-Tiki, Režija: Joachim Rønning in Espen Sandberg
Romunija - Dupa dealuri (Beyond the Hills), Režija: Cristian Mungiu
Švica - L'enfant d'en haut (Sister), Režija: Ursula Meier








ponedeljek, 31. december 2012

Search terms :)


V današnjem postu sem zbral ključne besede, ki so pripeljale nekatere izmed naključnih obiskovalcev do Filmskega kotička. Spodaj navedene vrstice sem zbiral nekaj mesecev in moram priznati, da je pregled statističnih podatkov bloga sčasoma postal zelo zabavno početje, saj nikoli ne veš, kdaj lahko naletiš na kakšen biserček. Nekaj cvetk se mi je zagotovo izmuznilo, sploh med tisto dnevno statistiko, ki jo zaradi obveznosti ne morem tako pogosto pregledovati, a mi je v zadnjih mesecih uspelo zbrati kar nekaj zanimivega gradiva. Kakorkoli, tukaj so besede, ki jih nekateri vpisujemo v iskalno vrstico našega priljubljenega spletnega iskalnika. 



Kako iščemo posamezne filme 

filmi z visoko oceno
film za gledanje rambo
film ko govori o vlečnici
film dva fanta se borita za eno dekle
filmi v katerih nastopajo zaporniki ki so na otoku
film ki  ni primeren za otroke
film o francoski novinarki
film im fant ujeto roko v skali
film ki govori o ugrabitvi hčere
film z zgodbo o sestrah ki se zamenjata
filmovi gde ljudi postaju zombijevi
filmi o najstnikih ,ki nadlegujejo dekleta
film vdovec ljubimec žene




In kako lahko popestrimo iskalne kriterije

kdo poje melodija iz filma ghost
dobri ampak romantično komični filmi
na ladji ostane dojencek film
hčerka spi z mamo triler film
dober francoski film
francoski film mučenje hčerka zdravnik
dober film kako se dva ločita
romantični filmi na snegu
najbolj romantične komedije za mlade
komedija ko moški pomaga ženski
dark shadows ali je dober filem
francoski filmski igralec igra natakarja
westerni v katerih igra julia ormond
filmski igralec črnc
igralci trilerjev
moški filmski igralci z grdo kožo
cameron diaz na sestra mi
ibdm ocena
kdaj bodo oskarji 2012
cesarstvo umor kri denar imdb
družina se skrije v zaklonišče letalo
smešna darila za 50 let za ženske
švedski pisatelj kriminalk



Dej povej - rabim info

rundskop gledal kdo
kaj pomeni da se podpisuješ veliko
pripravljenost na posvojitev
alimajo mamice rade najveć svoje otroke
 knjiga o razdvojeni osebi oprah winfrey
jože potrebuješ zvest svoji ženi
naslovi slovenski tragicni prica
hiše skrite pred radovednimi sosedi
psihiatrične bolnišnice kjer straši
kaj je trompeta
kdo je sorodna duša
kako otrok opazi stisko sovrstnika
kaj se zgodi problematičnim fantom
kaj pomeni absentia
angleški film o vesoljcih
ali veronika na koncu umre
ženska oseba v romanu luiziana
punca s kitami najstnica
majave noge in vrtoglavica
kako hčerka sovraži očeta
moške frizure prema obliku lica
grozljivke poster
morske deklice (v živo ) v vodi z morskimi ribami
morske deklice mrtve
japonski otroki
pojav melanholije planet 
fant na toboganu
mednarodna oznaka za trdo snov
kanalizacijske kamere
poljska + težka industrija
bolgarski bonbonček
močnejše ženske a dobre 
prijazno dekle
zelo osamljena starkaejše ženske
moški v jacuzziju
ljubosumno maščevanje z črno magijo




Če dvomite, da na pornografijo odpade največji delež prometa

erotični triler movie
fant in punca v postelji
romantični filmi z malo erotike
erotično triler dekle na podeželju
gola igralka v filmu
sliki od goli ženi
romanticen sex
film poročeni par si poišče popestritev
erotični filmi za oba
hčerka se samozadovoljuje
punca poskrbi za sebe najbolje
sestra gola na morju
nagi mladi fantje
nemski erotični filmove
arabsko porno
danski porno movi male deklice
gole deklice na plaži
naslov filma največji penis
velika muda sex
muda
najti pride na vročo najstnico
seks zraven pijanega moža
domači posnetki fukanja z starejšimi
stari dedek fuka mladenko
fukanje kraj rijeke
fuk na plaži film
športni fuk
однос клиент проститутка