Samsara (2011)

Slovenski naslov: Ni naslova 
Država: ZDA
Leto: 2011
Žanri: Dokumentarni
Dolžina: 102', Imdb
Režija: Ron Fricke
Scenarij: Ron Fricke, Mark Magidson

Če bi se moral odločiti za en sam naslov, ki je v vizualnem smislu name naredil najgloblji vtis v letu, ki smo mu nekaj dni nazaj pomahali v slovo, ne bi rabil veliko premišljevati. Moja prva izbira bi padla na dokumentarec Samsara, stvaritev, ki se gleda s široko odprtimi očmi. Režiser Ron Fricke in njegov so-avtor in producent Mark Magidson sta pred dvajsetimi leti predstavila odmevni dokumentarec Baraka (1992), o katerem se je govorilo še dolgo po izidu. Slabih 15 let kasneje sta kompanjona začela razmišljati o novem filmu, napredek  pri snemalnih tehnologijah in nove možnosti manipulacije posnetega materiala v postprodukciji, so avtorskem dvojcu zagotovo odprle nova ustvarjalna obzorja. Leto 2006 so zaznamovali sestanki, izmenjava idej in planiranje, leto kasneje pa so se že zavrteli filmski trakovi.  V dobrih štirih letih so ustvarjalci obiskali 25 držav na petih kontinentih in posneli ure in ure zanimivega materiala, ki je v končnici strnjen v teh osupljivih 100 minut. O filmu se je po izidu razvnela živahna debata, tako med profesionalnimi filmskimi kritiki, kot med navadno rajo, v kateri je bilo slišati veliko nasprotujočih se mnenj o bistvu tistega, kar so ustvarjalci želeli povedati s Samsaro. 

Sam se ne bom opredeljeval in filozofiral o nekih globljih pomenih, saj menim, da je pri podobnih filmih najbolje, če se zanesete na lastno presojo. Kakorkoli, lahko vam zagotovim, da je Samsara film, ki pri gledalcu ne zbuja nelagodja. Nanj lahko gledamo kot na nekakšno kinematografsko ekskurzijo, ki nas popelje na čudovita mesta in obenem podaja zelo zanimiv komentar, ki se dotika človeškega eksistencialnega in spiritualnega bistva.  Samsaro zanimajo vsi aspekti človeškega obstoja: rojstvo, smrt, ljubezen, nasilje, vojna, seks, starševstvo, človeška kreativnost, duhovnost… Svoj interes izkazuje skozi neverbalno raziskavo nevidnih vezi med človekom in naravo, to pa počne z neverjetnim občutkom za estetiko, skozi katero potem išče neke globlje pomene. Evo, sem že začel filozofirati, pa sem obljubil, da ne bom. Bistvo tega zapisa je opozoriti vse zainteresirane, na to izjemno vizualno izkušnjo in vam jo ponuditi v ogled. Najbrž ni odveč poudariti, da je Samsara film brez ene same vrstice dialoga, torej samo glasba in podobe, ki so v določenih segmentih montirane v izjemno zanimivem zaporedju, iz katerega je mogoče izvleči določene zaključke. Za konec še majhen nasvet: film si oglejte v najboljši možni kvaliteti, na največjem možnem zaslonu. Sam ne bi niti trenutka premišljeval, če bi kdaj dobil priložnost Samsaro videti na velikem platnu, in bi se kar takoj postavil v vrsto za kino vstopnico. 

Ocena: