Sicario: Day of the Soldado (2018)

Benicio Del Toro, Manuel Garcia-Rulfo, and David Castañeda in Sicario: Day of the Soldado (2018)

Slo naslov: 

Drugi naslovi: Sicario 2: Soldado 

Država: ZDA, Mehika

Jezik: angleščina, španščina

Leto: 2018

Dolžina: 122' ,  Imdb

Žanri: akcija, drama, krimi

Režija: Stefano Sollima

Scenarij: Taylor Sheridan

Igrajo: Benicio Del Toro, Josh Brolin, Isabela Moner, Jeffrey Donovan, Manuel Garcia-Rulfo, Catherine Keener

Po zelo uspešen prvem Sicariu, ki zobu časa dobro kljubuje predvsem na račun zares vrhunske obrtne plati smo letos dobili nadaljevanje, v katerem se je ponovno zbral večji del ekipe, ki je zakrivila prvi film. Scenarij je znova prispeval v zadnjem obdobju upravičeno eksponirani Taylor Sheridan, pred kamero sta ponovno glavna Benicio Del Toro in Josh Brolin. Manjkata pa Emily Blunt, ki jo v nadaljevanju niti in bilo potrebno nadomestiti, saj njen lik ni vključen v drugo zgodbo in Denis Villeneuve, ki je režiserski stolček prepustil italijanskemu režiserju Stefanu Sollimaju. Romanzo Criminale in Gomorrah sta dve odlični gangsterski seriji, ki sta mu prinesle mednarodno prepoznavnost, v enako žanrsko nišo pa je umeščen tudi Suburra (2015), njegov najodmevnejši celovečerec doslej. 

Stanje na ameriško-mehiški meji je standardno – tihotapljenje ljudi čez mejo je še vedno donosen posel, v katerega so svoje »zmogljivosti« usmerili tudi karteli. Oni emigrante s svojimi vodiči pošiljajo čez mejo, Američani jih lovijo – torej, business as usual. A ko se v eni izmed akcij varnostnih sil na meji razstreli samomorilski napadalec, alarm je sprožen. Varnostne službe domnevajo, da so islamski teroristi začeli uporabljati alternativno ruto za vstop v ZDA in ko se v Kansas Cityju nedolgo zatem v nakupovalnem središču razstrelita še tri samomorilska napadalca, odgovorni nujno potrebujejo akcijski načrt. Na pomoč pokličejo Matta Graverja (Brolin), specialista za številne namene, ki dobro pozna razmerje moči na in ob meji. In ker stvari na tem območju nadzirajo mehiški karteli, ta k svoji ekipi ponovno priključi Alejandra, eksperta za »kartele in ostale mehiške zadeve« (Del Toro). In načrt – ugrabiti hčerko vodje kartela, zadevo izpeljati tako, da se zdi, kot da za ugrabitvijo stoji rivalski kartel in tako sprožiti vojno med karteli. 

Zamisel je na prvi pogled morda preveč komplicirana, vendar cilj – preusmeritev razpoložljivih človeških virov iz tihotapskih poslov v spopad z rivalskim kartelom – opravičuje izbrana sredstva. Ob tem je seveda potrebno razumeti, do govorimo zgolj o enem izmed številnih ukrepov, s katerimi Američani želijo preprečiti nove napade. Tako kot je pomembno razumeti, da se prioritete lahko spremenijo čez noč. In ko do takšnih sprememb pride, napoči čas za brisanje sledi, ki ogrožajo novo strategijo. Tu se Sheridanov scenarij spusti na nivo posameznika, dotlej hladnokrvnega morilca v  službi ameriške vlade, ki v zaščiti nedolžne deklice vidi priliko za celjenje lastnih travm. Ali drugače, Alejandro postane človek šele na drugi strani meje, v čevljih ubogega emigranta, ki želi zaščititi »posvojeno« hčerko. Film tako nehote izpostavi dejstvo, da empatija in sočutje ne izvirata iz pozicije moči, temveč skoraj vedno iz pozicije tistih, ko so se ne neki točki živeli ali živijo v bedi in brezupu. Solima je solidno nadomestil Villeneuva, a ravno v ponovitvi famozne sekvence, v kateri se s konvojem vozil pripeljemo iz Teksasa v Juarez, je najbolj vidna kakovostna razlika med Kanadčanom in Italijanom. Sicario 2 v vizualnem smislu sledi smernicam, zastavljenim v prvem filmu, a je po obrtni plati vseeno nekoliko slabši od predhodnika. Igralski prispevki so na pričakovano visokem nivoju, zgodba aktualna, toda občutek je, da Sheridanu počasi zmanjkuje dobrih idej. Morda se motim, morda je naslovna zgodba takšna predvsem zaradi zahtev naročnika. Kakorkoli, Sicario 2 je film brez dodane vrednosti, ki kljub temu premore dovolj kvalitetnih sestavin, da zadovolji pričakovanja povprečnega ljubitelja napete akcijske kriminalke.                        

Ocena