 |
| Mariam Al Ferjani in Aala Kaf Ifrit (2017) |
Država: Tunizija, Francija, Švedska
Jezik: arabščina
Leto: 2017
Dolžina: 100' , Imdb
Žanri: krimi, drama, triler
Režija: Kaouther Ben Hania
Scenarij: Kaouther Ben Hania
Igrajo: Mariam Al Ferjani, Ghanem Zrelli, Noomen Hamda, Mohamed Akkari, Chedly Arfaoui, Anissa Daoud, Mourad Gharsalli
Tunizija v času po arabski pomladi. Demokracija je prispela v državo. V organizaciji študentske organizacije v prostorih nekega hotela na obali poteka študentski žur, za katerega je najzaslužnejša 21-letna Mariam, ki je v organizacijo dogodka vložila veliko truda. Pred njo je večer, na katerem bi se kljub manjši nezgodi z obleko morala imeti lepo. Preprosta črna obleka se ji je namreč strgala na vpadljivem mestu, zato je sprejela ponudbo prijateljice, ki je v torbi imela rezervo. Čeprav je šlo za obleko, kakršno v Tuniziji, navkljub prihodu toplih demokratičnih vetrov, mlade ženske navadno nosijo v torbah in jih potem nase navlečejo šele po prihodu na zabave v zaprtih prostorih. Toda Mariam kot rečeno ni imela izbire. Modra obleka je sicer razkrivala več, kot bi želela pokazati, a morda jo je prav zato opazil Youssef. Nekaj »zaslug« za njegov interes gotovo velja pripisati modri oblekici, ki je lepo poudarila njene čudovite obline. Malce kasneje se parček odpravi na sprehod ob morju. Rez. Novi kader. Objokana in prestrašena Mariam brezglavo teče, Youssef jo poskuša dohiteti in pomiriti. V delu večera, ki ga nismo videli, so Miriam posilili policisti. Ali ljudje, ki so se izdajali za policiste.
Lepotica in zveri, ki ga je tunizijska scenaristka in režiserka Kaouther Ben Hania posnela v zgolj devetih dolgih kadrih se odvrti v eni noči, v kateri je nesrečna mlada ženska vržena v kolesje brezčutnega, šovinističnega, korumpiranega sistema. Z Mariam in Youssefom, ki ji ves čas stoji ob strani, spremljamo osebno kalvarijo ženske, ki poskuša posilstvo prijaviti policiji in dobiti ustrezna zdravniška potrdila. Posiljenka in njen prijatelj v kafkovskih zapletih gresta skozi psihično (in tudi fizično) represijo tistih, ki z vsako besedo, stavkom, pogledom, izpostavljajo ključne probleme tunizijske družbe ujete v kalupe moškega šovinizma, ki je pod pretvezo tradicionalizma pripravljen storiti vse, za ohranitev dominantnega položaja. Mučno je opazovati, kako modra oblekica postane simbol poteptanih svoboščin in utež okoli vratu mlade protagonistke – v njej se Mariam počuti izpostavljeno, ranljivo – z vsakim obsojajočim pogledom je njena stiska in potreba po kosu tkanine, s katerim bi se zakrila, večja. Toda brezčutne zveri iz naslova, ki tako zavzeto teptajo dostojanstvo mlade ženske so se v enem vendarle uštele – opiti z močjo, ki jo imajo v rokah so spregledali, da so na neki točki prestopili zelo visoko zastavljen tolerančni prag trpljenja, ki ga oseba sploh lahko prenese. In ko človeka v potisneš čez ta rob, poti nazaj ni. Izsiljevanja in pritiski več ne učinkujejo, boj do zadnje kapi krvi je neizbežen.
Ocena
Ni komentarjev:
Objavite komentar