Eighth Grade (2018)

Elsie Fisher in Eighth Grade (2018), © Sundance Institute pro

Slovenski naslov: -

Država: ZDA

Jezik: angleščina

Leto: 2018

Žanri: komedija, drama

Dolžina: 93' ,  Imdb 

Režija: Bo Burnham

Scenarij: Bo Burnham

Igrajo: Elsie Fisher, Josh Hamilton, Emily Robinson, Jake Ryan, Daniel Zolghadri, Luke Prael 

Sundance nam vsako leto ponudi vpogled v zanimivejše dosežke ameriške neodvisne produkcije. Med naslovi, ki  se letos najpogosteje omenjajo v kontekstu najboljših, je režisersko-scenaristični prvenec Boja Burnhama. 28-letni Američan je človek številnih talentov: za mladega glasbenika, komika, igralca in po novem režiserja in scenarista, je glavna odskočna deska bil youtube, saj so njegovi videi zbrali več kot dvesto milijonov ogledov. Zato ni presenetljivo, da njegova glavna junakinja, 13-letna Kayla (Elsie Fisher) za pobeg iz anonimnosti izbere youtube kanal, na katerem objavlja video posnetke z nasveti za sovrstnike. Težava je v tem, da posnetkov ne gleda praktično nihče, še bolj kot majhno število klikov pa je problematično dejstvo, da Kayla ni zmožna živeti v skladu z nasveti, ki jih objavlja v svojih videih. Kayla je nesamozavestna, osamljena najstnica, ki srčno upa, da se bojo stvari že kmalu obrnile na bolje – osnovne šole bo v enem tednu konec in pred njo je razburljivo srednješolsko obdobje. Morda že prej, saj nepričakovano dobi povabilo na rojstnodnevno zabavo, na katero jo povabi ena izmed popularnih sošolk. Pri tem niti ni tako pomembno, da je povabilo dobila zato, ker sošolkina mama ima visoko mnenje o njenem samskem očetu. 

V nizu dobrih rešitev in odločitev, na katerih Bo Burham sestavi svoj prvenec, se za eno najbolj pomembnih izkaže izbira glavne igralke Elsie Fisher, najbolj znane po tem, da je posodila glas Agnes, enemu izmed pomembnejših likov v animirani franšizi Jaz, Baraba. Ona je najstnica, s katero se bodo brez težav identificirale mnoge sovrstnice in punca, ki bo v starejših gledalcih prebudila zaščitniške starševske nagone. Prav osvežujoče je v vlogi 13-letnice dejansko gledati 13-letnico – ob nastopu Elsie Fisher sem dobil občutek, da so besede, ki prihajajo iz njenih ust, čista improvizacija in ne del vnaprej naučenega scenarija. Filmu se še kako pozna, da ga je režiral nekdo, ki ni tako davno pripadal generaciji, o kateri govori film. Generaciji novega milenija, ki s svetom komunicira preko pametnih telefonov in prenosnikov, ki živi na spletnih portalih in se za prepoznavnost in uveljavitev vzporedno bojuje v resničnem in virtualnem svetu. 

Burham odlično predstavi številna bremena, s katerimi se sooča glavna junakinja. Breme življenjskih izzivov, ki jo čakajo, navidezno brezizhodnost njenega položaja in upanje, ki jo žene naprej. S priključitvijo lika prijazne srednješolke, ki Kaylo vzame pod svoje okrilje, Burham lepo pokaže, kako je v teh krhkih letih zelo malo potrebno, da pesimizem naredi prostor optimizmu. Osmi razred sicer poseže po nekaterih klišejih (zatrapanost protagonistke v popularnega fanta, želja postati del popularne šolske elite), vendar to vedno počne s stilom – fanta, po katerem hrepeni Kayla, posname v slow motionu, podloženem z energično synt glasbo in to je prejem, ki v kombinaciji s fizično prezenco mladega igralca kreira komičen učinek. Podobno učinkujejo tudi prizori junakinje, ki se vsa nerodna poskuša prebiti med vzvišene popularne sošolce. Galerijo pomembnejših likov zaokroži dobrosrčni, v starševskih spretnostih rahlo nerodni oče. Čustveno jedro filma tvori odnos hčerka-oče in njegovi ne vedno taktni poskusi izpolnjevanja starševskih dolžnosti. Razen prizora, v katerem se hčerka in oče dokončno povežeta, film nima pravega klimaksa. In to je rešitev, ki pravzaprav odlično podčrta vse, kar Burhamov film je – nepretenciozna in pristna zgodba o odraščanju, ki odlično reflektira počutje in vzdušje med današnjo mladino.

Ocena