Piranha (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2010
Žanri: Komedija, Grozljivka, Triler
Dolžina: 88' ,  Imdb 
Režija: Alexandre Aja
Scenarij: Pete Goldfinger, Josh Stolberg
Igrajo: Richard Dreyfuss, Ving Rhames, Elisabeth Shue, Christopher Lloyd, Eli Roth, Jerry O'Connell, Steven R. McQueen, Jessica Szohr, Kelly Brook

Vsako leto med poletnimi počitnicami zaspano mestece ob jezeru Victorija obišče veliko število razuzdanih študentov željnih zabave. Razgaljene mladenke, alkohol, mamila in številne glasbene prireditve ob čudovitem jezeru, v katerem vedno lahko poiščeš osvežitev so  argumenti, zaradi katerih število obiskovalcev iz leta v leto vztrajno narašča. Nekaj dni pred invazijo študentov, globoko na dnu jezera potresni sunek ustvari velikansko razpoko, in tako sprosti prehod do podzemnega sveta, tisočletja nedostopnega človeku. Tektonski premiki privabijo ekipo seizmologov, ki želi preiskati nova področja. Na ogled jih s čolnom odpelje lokalni šerif Julie Forester (Elisabeth Shue), ki tudi brez seizmologov ima polne roke dela, saj je mesto že polno razuzdane mladine. Preiskava podzemnega sveta se za seizmologe ne konča dobro, ko jih napadejo krvoločne piranhe, ki so bile stoletja ujete globoko pod zemljo, dokler jim potresni sunek ni odprl poti v jezero. Jezero je zdaj polno zelo velikih, lačnih piranh, ki plavajo proti mestni obali, kjer na vodi že od jutra brezskrbno žurirajo trume študentov. Foresterjeva ve, v kakšni so nevarnosti kopalci v mestni marini, zato poskuša z evakuacijo, a kaj ko je nihče ne posluša. Množica je enostavno prevelika, policija pa maloštevilčna.

Odzivi na najnovejši film o krvoločnih ribicah so bili v povprečju pozitivni, uvod z Richardom Dreyfussom je moja pozitivna pričakovanja le še nekoliko podkrepil. Za silo sprejemljiv zaplet in kakih dvajset minut z razgaljenimi mladenkami nabitega uvoda, mine zelo hitro. Večina grozljivk poskuša pri gledalcu zbuditi občutke simpatije in sočutje do žrtev, Alexandre Aja pa s tem filmom dela prav nasprotno. Francoz stavi na karto sadističnega zadoščanja pri gledalcu, ki po tihem zahteva kaznovanje neodgovornih, nepremišljeno- butastih žrtev. Zadevo lahko zastaviš tudi tako, toda Piranha bi potrebovala veliko boljši scenarij, brez gromozanskih lukenj o katerih tukaj niti ne bom razpredal, da bi stvar bila vsaj solidna. Še bolj moteča je predvidljivost, zaradi katere z veliko gotovostjo predvidimo kdo je naslednji na listi za odstrel. Ignoriranje osnovnih fizikalnih zakonov od gledalca pogosto zahteva izklop možganov, kajti kako drugače bi sicer sploh spremljal plezanje štirih oseb po isti vrvi naenkrat. Kot kljubovanje gravitaciji ali trenutno pomanjkanje razsodnosti, odločitev je naša. Uvod z  Richardom Dreyfussom je zgolj spomin na nek drugi film, v katerem smrt prav tako preži iz vode, le da so v tistem ribice nekoliko večje. Alexandre Aja je že posnel nekaj zanimivega (Haute Tension), zato sem filmu tudi ponudil priložnost, a je to kar sem videl premalo užitno. Če pa uživate v razgaljenih telesih in krvavih prizorih, ali sinhronizirani kombinaciji obeh, vam utegne ta film biti celo všeč. Le pozabite na logiko in se prepustite doživetju.

Ocena: 4.5/10