The Killer Inside Me (2010)

Slovenski naslov: Morilec v meni
Država: ZDA, VB, Švedska, Kanada
Leto: 2010
Žanri: Krimi, Drama, Triler
Dolžina:109', Imdb
Režija: Michael Winterbottom
Scenarij: John Curran, Jim Thompson
Igrajo: Casey Affleck, Kate Hudson, Jessica Alba, Ned Beatty, Elias Koteas, Tom Bower, Simon Baker, Bill Pullman

Michael Winterbottom je zelo raznovrsten filmski ustvarjalec, ki nam je doslej ponudil  tematsko in žanrsko zelo različne filme. Winterbottom je tiste vrste režiser, od katerega vedno pričakujem nekaj več, nekaj posebnega. Nekaj njegovih filmov me je res navdušilo. Režiserjev poklon manchestrski glasbeni sceni, 24-urni žurerji (24 Hour Party People), dokumentarna drama Pot v Guantanamo (The Road to Guantanamo) ali Na tem svetu (In This World), zgodba o migracijskih poteh in usodah ilegalnih prebežnikov. Svojo raznovrstnost je znova  potrdil s svojim zadnjim filmom Morilec v meni, v katerim je spregovoril v noir jeziku.

V uvodu se nam predstavi Lou Ford (Casey Affleck) in nam s svojim glasom čez sliko razloži nekaj osnovnih dejstev in pravil, ki veljajo v majhnem mestu, v katerem dela kot šerifov namestnik. Lou je na dobri poti, da postane prvi mož lokalnem policije, saj je ljubljenec zdajšnjega šerifa, ki je takorekoč z eno nogo že v pokoju. Šerif Louju naloži na videz rutinsko nalogo. Odpeljati se mora na mestno obrobje in iz mesta prežeti prostitutko, v katero se je nekoliko preveč zagledal sin lokalnega župana. Ko prispe v hišo, v kateri mlada Joyce (Jessica Alba) opravlja svojo »dejavnost« in ji sporoči, da mora zapustiti mesto, se ta odzove nekoliko nenavadno. Joyce mu v navalu besa primaže nekaj klofut, kar v Louju prebudi nekaj, kar je doslej zelo spretno skrival. Prizori grobega seksa ki sledijo klofutanju, nam predstavijo namestnika v povsem drugi luči, tako zelo drugačni od podobe uglajenega in prijaznega človeka, ki smo jo gledali doslej. Vendar to ni vse, Lou ima z Joyce drugačne načrte. Nekaj neporavnanih računov z županom in razmerje med Joyce in županovim zaljubljenim sinom, njegovim nekdanjim sošolcem Elmerjem, v Loujevi  glavi porodi smrtonosno zamisel. Načrt, ki bo na plano privlekel morilca, ki se je ves čas skrival v šerifovem pomočniku.

Nekaj recenzij sem prebral, nekaj na grobo preletel in skoraj vse imajo nek skupen imenovalec. Skoraj vse govorijo o brutalnosti in nasilju, o prizorih, ki jih oseba s slabim trebuhom ne bo zlahka prenesla. Pri tem filmu je polarizacija tako močna, da odzive lahko ločimo na tiste ki niso prinesli prikazanega nasilja in zato film ocenili kot slab in druge, ki so v tem filmu videli več, kot le sporne prizore nasilja nad ženskami. Sam se razvrščam v drugo kategorijo, med tiste ki jim je film bil odličen. Winterbottom je snemal po istoimenskem romanu Jima Thompsona iz leta 1952 in izjemno ujel to časovno obdobje, značilnosti ljudi in krajev v katerih se odvija zgodba. Pripoved nam podaja in perspektive morilca, s takšnim pristopom pa doseže zelo čustven odziv gledalca, ki se v nekaterih ključnih prizorih ne zaveda okolja in ljudi okrog sebe. Prizor trzajočega telesa ženske, ki jo počasi zapušča življenje na tleh morilčeve dnevne sobe, dokler ta sedi in opazuje njeno umiranje je trenutek, ko bi večina režiserjev obrnila kamero stran. Winterbottom jo ni, je pogumno nadaljeval in nam ponudil edinstven vpogled v  mračno stran človeškega značaja. Celo v trenutkih, ko se stvari začnejo zapletati, ko Lou počasi ostaja brez sprejemljivih in predvsem prepričljivih izgovorov, ko se zanka okoli njegovega vratu vedno bolj zateguje, so njegovi postopki verjetni in popolnoma v skladu z njegovim značajem. Igralci opravijo odlično delo, Jessica Alba odigra zanimivo, zanjo netipično vlogo, še bolj netipična, a zelo dobra je tudi Kate Hudson, to je njena najboljša vloga v zadnjem desetletju, točno deset let nazaj je nastopila v Almost Famous, še enem filmu, na katerega je lahko ponosna. Zgodba zase je Casey Affleck, ki je izvrstno upodobil Louja Forda in me še enkrat spomnil na njegove odlične kreacije (Jesse James in strahopetni Robert Ford, kjer se je prav tako pisal Ford in Zbogom punčka) s katerimi se Casey počasi profilira v res odličnega vsestranskega igralca. Še enkrat bi s vrnil na Winterbottoma in pohvalil njegovo usmeritev v raznolikost in drugačnost, ki je danes bolj izjema, kot pravilo.

Ocena: 8.0/10