Welcome to the Rileys (2010)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB, ZDA
Leto: 2010
Žanri: Drama
Dolžina: 110',  Imdb
Režija: Jake Scott
Scenarij: Ken Hixon
Igrajo: James Gandolfini, Kristen Stewart, Melissa Leo, Eisa Davis, Tiffany Coty

Ime režiserja mi ni pomenilo dosti, le priimek bi lahko povezal z kakšnim bolj znanim imenom. Z Ridleyem ali Tonyjem, tako na prvo žogo. Če ste tako kot jaz razmišljali v tej smeri, potem ste na pravi poti. Jake res prihaja iz filmske dinastije Scott, njegov oče je prav Ridley Scott. Zato ne čudi, da se je tudi Jake znašel v filmskih vodah. Doslej je večinoma snemal glasbene dokumentarce in videospote za znane glasbene skupine in posameznike, naslovni film je njegov drugi celovečerec. Scott je snemal po scenariju Kena Hixona (Inventing the Abbotts, City by the Sea), oče Ridley pa je prevzel vlogo producenta. Film je bil premierno predvajan na lanskem Sundanceu.

Doug (Gandolfini) je lastnik manjšega podjetja. Prodaja materiala za vodovod in ogrevanje mu je omogočila lepo hišo v predmestju in dolgoročno finančno stabilnost. Enkrat tedensko se dobi s prijatelji in se prepusti moškim zgodbam in igranju pokra. Natakarica Vivian je njegova dolgoletna ljubica, ki mu ponuja vse tiso, kar ne dobi doma. Z ženo Lois (Leo) živita na čustveni distanci. Kot popolna tujca z vnaprej določenimi vlogami v skupnem gospodinjstvu, vsak opravi svoje obveznosti in tu se vse konča. On se zateka v garažo, kjer se  predaja tobaku in melanholiji, ona že zelo dolgo ni zapustila hiše, dolgčas preganja z branjem knjig in slikanjem. Seveda, obstaja razlog za takšno stanje. Rileyeva sta pred leti izgubila hčerko, njunega edinega otroka, boleča izkušnja ju je močno usidrala na nasprotnih bregovih. Doug želi živeti naprej, Lois je obtičala preteklosti in ne kaže nobene želje po spremembi. Doug se bo kmalu odpravil na poslovno konvencijo v New Orleans, zato poskuša prepričati Vivian, naj prevzame vlogo njegove spremljevalke. Ko ta nekaj dni pred odhodom umre, se Doug sam odpravi na pot, njegova glava je polna črnih misli, njegova prihodnost en sam nesmisel. V New Orleansu se komaj prebija skozi celodnevna poslovna srečanja, med sprehodom se odloči obiskati striptiz bar. V neuglednem lokalu spozna Mallory (Stewart), mladoletno striptizeto, ki ga s svojim videzom neverjetno spominja na pokojno hčerko.

Ja, Welcome to the Rileys nam ne odkrije nič novega, saj nam ponudi predvidljivo zgodbo in zaplet, ki smo ga videli že mnogokrat. Oče ne more preboleti razpada družine, a se mu nenadoma ponudi priložnost za nov začetek. Naenkrat lahko počne nekaj, kar ima smisel, nekaj kar bo znova oživelo njegova očetovska čustva. Zato pokliče ženo in ji enostavno pove, da nekaj časa ne bo prišel domov. Žena ga seveda dovolj dobro pozna, da ji je jasno, da Doug misli povsem resno. Odnos Doug in Mallory se kljub težavnim začetkom začne razvijati v obetavni smeri, na drugem koncu Amerike se Lois  po Dougovem klicu prebudi iz čustvene kome in odloči, da bo končno zapustila hišo. Še več, usede se za volan Dougovega avtomobila in se odpravi na pot. Njena destinacija - New Orleans. Kot sem že povedal, film pripoveduje znano zgodbo, a je kakovost vsake pripovedi odvisna od načina, kako je povedana in seveda od neposrednih izvrševalcev, oz igralcev in njihove interpretacije. Prav igralski preformans je najmočnejše orožje Rileyevih. Za večino sta Gandolfini in Leo solidna igralca, zame še nekoliko več kot solidna, Kristen Stewart, mlado zvezdo vampirske sage večina recenzistov opazuje v luči njenih nastopov v megauspešni franšizi in jo izpostavlja kot najšibkejšega člane zasedbe. Sam ne čutim enako in menim, da je Stewart iz vloge iztisnila prav tisto, kar se je od nje tudi pričakovalo. Odigrala je dobro, s svojimi igralskimi značilnostmi predstavlja dobro izbiro za vlogo izgubljene najstnice. Originalni scenarij naj bi vseboval drugačen, nekoliko bolj melodramatičen konec, ki piha na dušo ljubiteljem srečnih koncev. Režiser se je po moje dobro odločil in nam ponudil nekoliko manj pocukran, a kljub temu optimističen zaključek, ki pri gledalcu poraja občutek zadovoljstva. Dobrodošli pri Rileyjevih je povsem spodobna družinska drama, ob kateri sem se brez problema povezal z liki, z zanimanjem spremljal njihove usode in na koncu zadovoljen zaključil, da sem videl zelo soliden film.

Ocena: 7.0/10