Slovenski naslov:
Ni naslova
Drugi naslovi:
Revenge: A Love Story
Država:
Hong Kong
Leto:
2010
Žanri:
Triler
Dolžina:
90',
Imdb
Režija:
Ching-Po Wong
Scenarij:
Lai-yin Leung, Ching-Po Wong, Juno Mak
Igrajo:
Juno Mak, Sola Aoi, Siu-hou Chin, Tony Ho, Tony Liu
Že dolgo mi je jasno, da je Azija neusahljiv vir najbolj izvirnih filmskih morij, v katerih azijski filmarji brez zadržkov presegajo prag tolerance povprečnega evropskega (ameriškega) gledalca. Tokrat sem videl nekaj z oznako Made in Hong Kong, gre za peti celovečerec relativno neznanega režiserja/scenarista Ching-Po Wonga, ki je doslej največ pozornosti pritegnil s svojim drugim filmom,
(Gong wu, 2004).
Že po petdesetih sekundah se začne akcija, ko neznani napadalec pričaka mlado nosečnico v njenem stanovanju. Rez. V stanovanje prihaja mož mlade nosečnice, tokrat vidimo tudi obraz napadalca, ki svojo žrtev napade od zadaj. Moška končata na tleh, napadalec z skrajnjimi napori vendarle premaga žrtev. Rez. Policija s pomočjo potapljačev iz reke potegne plastično vrečo, njena vsebina je nadvse vznemirljiva. V vrečki najdejo človeški zarodek in policijsko značko enega izmed detektivov pri lokalni policiji. Na domačem naslovu pogrešanega detektiva odkrijejo mrtvo soprogo z luknjo v trebuhu. A tu še ni konec, kajti skrivnostni napadalec je že pred vrati svoje naslednje žrtve. Spet je izbral družino policijskega detektiva, moškega je utopil v kadi, njegovi noseči ženi je prav tako razrezal trebuh in vzel zarodek. Dva očitno povezana zločina kmalu postaneta prava medijska bomba. Hongkonška policija sproži zelo obsežno preiskavo, blokirane so vse poti, ki peljejo iz mesta, vsi potniki se skrbno pregledujejo. V enemu izmed avtobusov ustavljenih na kontrolni točki je tudi morilec, ki na kontrolo reagira zelo nervozno in se nato brez pravega razloga poda v beg. Policisti ga kmalu ujamejo in odpeljejo na zaslišanje. Morilec že ima kartoteko in detektiva zadolžena za primer sta prepričana, da imata prvega osumljenca. Toda razrešitev primera vseeno en bo tako enostavna, kot se to sprva zdi.
Režiser nas z uvodom napelje v napačno smer, saj gledalec dobi občutek, da bo gledal sago o serijskem morilcu. Ko se zgodba o serijskem morilcu razreši v desetih minutah in ko se morilec nepričakovano izkaže za preveč nerodnega, že začnemo razmišljati o morebitnem skrivnem načrtu. Takrat zgodba naredi časovni preskok in nas popelje šest mesecev nazaj. Počasi spoznavamo ozadje vsega, kar smo videli v uvodu, pripoved nam počasi pojasnjuje, kaj skupnega imata morilec zaprt na policijski postaji in detektiva, ki vodita zaslišanje. Mednarodni naslov filma tokrat zares ujame bistvo cele pripovedi, a se raje ne bi spuščal v podrobnejšo razlago, bistvo boste morali odkriti sami. Wongov film se gleda kot arthouse mešanica maščevalnega trilerja in krvavega slasherja, s prevladujočimi sivi odtenki in pogosto uporabo počasnih posnetkov. Wong se večkrat odloči za pogled od zgoraj, ko kamero podstavi nad dogajanje, a v večini krvavih prizorov se prihod kamere na prizorišče zgodi šele potem, ko je nasilno dejanje mimo. Kamera nato v srednje dolgih počasnih kadrih z malo rezov dokumentira kraj zločina. Gre za vizualno privlačen film, v katerem ni prostora za optimizem ali odpuščanje. Podobnim filmom lahko vedno očitamo enostransko portretiranje negativcev, a pri dolžini 90 minut in žanrski umestitvi naslovnega, tega niti nisem pričakoval. Osrednji motiv je v resnici nesrečna ljubezenska zgodba in prav prepričljivost tega aspekta zgodbe ponudi verodostojnost tistim manj prijetnim segmentom. Zanimiva filmska izkušnja, ki bi ob bolj izpiljenem scenariju in za odtenek boljši karakterizaciji, lahko pustila boljši vtis. A tudi tako gre za povsem soliden izdelek, ki se v številnih aspektih spogleduje z odličnostjo. (3 +)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar