Wild Bill (2011)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2011
Žanri: Drama
Dolžina: 98' ,  Imdb
Režija: Dexter Fletcher
Scenarij: Danny King, Dexter Fletcher
Igrajo: Charlie Creed-Miles, Will Poulter, Sammy Williams, Charlotte Spencer, Liz White, Leo Gregory, Andy Serkis

Prva zaobljuba, ki jo izreče vsak obsojenec po prestani zaporni kazni je verjetno tista, da se nikoli več ne bo vrnil na mesto, od koder so ga pravkar izpustili. Podobno je razmišljal tudi Divji Bill, ko je prvič po osmih letih zavohal sladki vonj svobode. Načrt je bil preprost - zapustiti London in se odpraviti daleč na sever, tam kjer ga nihče ne pozna, daleč stran od starih znancev in starih navad. Pred tem Bill načrtuje kratek postanek v stari četrti. Spil bo pijačo v priljubljenem pubu in obiskal sinova in bivšo ženo. Prihod moža, ki je nekoč bil vzornik vsakega wannabe  kriminalca v vzhodnem delu Londona seveda ne mine neopaženo in Billa hitro obkrožijo ljudi, ki ga lahko pošljejo nazaj za rešetke. Zato je še toliko bolj odločen, da bo hitro odšel. Samo še kratek postanek pri pozabljeni družini, dogovor s policistom za pogojne izpuste in to je to. Toda srečanje s sinovoma, 15-letnim Deanom in 11-letnim Jimmyjem pripelje do spremembe v načrtih. Bivša je zapustila otroka in pobegnila z novim fantom v Španijo, otroka pa sta ostala prepuščena sama sebi. Vloga skrbnika je padla na Deanova pleča, ki je bil prisiljen pustiti šolo in se zaposliti na črno. Starejši sin je besen na očeta. Ne želi ga v bližini in Billovim otopelim očetovskim čutom takšen razplet celo ustreza. Vendar se stvari razpletejo drugače, ko Billu med intervjujem na centru za socialno delo uide nekaj informacij o družinski »idili.« 

Danes predstavljam režiserski debi Dexterja Fletcherja, ki je širnem občinstvu najbolj znan kot eden izmed četverice prijateljev, ki zaradi kockarskih dolgov zabredejo v težave, v klasiki Guyja Ritchieja Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki (1998). Fletcher je izjemno izkušen igralec, ki je v dolgi karieri nastopal pod taktirko številnih znanih in manj znanih režiserjev. Tako je pri rosnih trinajstih nastopil v klasiki Davida Lyncha Človek slon (The Elephant Man, 1980),  Britancem pa se je prikupil z nastopom v priljubljeni mladinski seriji Press Gang (1989-1993). Po toplo sprejetem debiju že pripravlja svoj drugi film (western), ki naj bi bil dokončan prihodnje leto. Že naslov prvenca in vtetovirana šerifska zvezda na prsih Divjega Billa po malem namigujeta na Fletcherjevo fascinacijo z westerni in zanimivo bo videti, kakšen film bo nastal iz njegovega navdušenja nad tem izginjajočim žanrom.

Divji Bill je mešanica družinske drame in kriminalke, ki v precep vzame akterje s socialnega roba, ljudi ki življenjski prostor delijo s protagonisti iz že omenjenih Morilcev, tatov… , torej tiste, ki živijo med dilerji, kriminalci, prostitutkami, prejemniki socialne podpore... V Fletcherjevem filmu prepoznamo značilnosti tipičnega britanskega filmskega social-realizma, štorije, kakršne so že pripovedovali  Ken Loach, Shane Meadows, ali recimo Peter Mullan. Moram priznati, da so mi dela omenjenih avtorjev ponudila nemalo filmskih užitkov in vedno sem vesel, ko dobim priložnost postaviti kakšnega novega, nadebudnega avtorja, v isti kontekst. Napovednik in plakat pričakovanja usmerjata proti kriminalno-komični komponenti filma, vendar je težišče zgodbe drugje, zgrajeno okoli skrhanih družinskih odnosov med očetom z nerazvitimi starševskimi čuti in potomstvom, ki ni pripravljeno zlahka pozabiti starševsko disfunkcijo. Ali drugače - pretepi, streljanje in ostale akcijske prvine tukaj niso ključnega pomena. Pravzaprav nam Fletcher edini daljši akcijski vložek ponudil  šele v končnici, ko so izčrpa vse ostale možnosti. Srž pripovedi tako gradijo tri perspektive, postavljene v isti časovni okvir. Perspektiva najmlajšega, rahlo problematičnega sina, ki gre po očetovih stopinjah in se speča z lokalnimi dilerji, starejšega sina, prehitro odraslega fanta, pahnjenega v svet odraslih, razpetega med grenkobo starševske zavrnitve in surovega vsakdana, ter perspektiva očeta, ki na določeni točki svojega zagrešenega življenja spozna, da so na svetu vendarle stvari, za katere se izplača boriti. Zgodba je lepo umeščena v bližnjo preteklost, v obdobje priprav na bližajoče se olimpijske igre, obdobje velikih gradbenih projektov, v katerih so ustvarjalci našli zanimiva prizorišča in jih spretno vkalkulirali v socialni kontekst pripovedi. Nekaj manj domišljije pa so pokazali pri snovanju pomembnejših zapletov in scenarističnih zasukov, vendar je ta pomanjkljivost dodobra izničena z dobro dinamiko, prepričljivo scenografijo in generalno všečnimi igralskimi nastopi. Charlie Creed-Miles se v vlogi očeta počuti odlično in verjamem, da bo po tej vlogi dobil nekaj več priložnosti za dokazovanje. Izkušeni 40-letnik je sicer sodeloval pri  številnih projektih, vendar večinoma v obrobnih in manj pomembnih vlogah (The Fifth Element, Harry Brown). Omeniti velja tudi mladega Willa Poulterja, ki že ima nekaj igralskih izkušenj (Son of Rambow , The Chronicles of Narnia) in Charlotte Spencer, njegovo filmsko punco z nalezljivim nasmehom, ki je s to vlogo debitirala v celovečernem formatu.  Divji Bill ni brez napak, a je film s srcem in dušo, ki se nas dotakne in to je vrednost, ki jo ni enostavno doseči. (-4)

Ocena: