Slovenski naslov: 2 dni v New Yorku
Država: Nemčija, Francija, Belgija
Leto: 2012
Žanri: Komedija
Dolžina: 96' , Imdb
Režija: Julie Delpy
Scenarij: Julie Delpy, Alexia Landeau
Igrajo: Julie Delpy, Chris Rock, Albert Delpy, Alexia Landeau, Alexandre Nahon
Resničnostni šov Julie Delpy - drugi del. Ja, tudi tako bi lahko poimenovali peti celovečerec ameriške Francozinje, ki je pred petimi leti predstavila 2 dni v Parizu, v katerem se s svojim fantom (igra ga Adam Goldberg) odpravi v Pariz, na obisk k njeni družini. Par je odšel v Francijo in poskušal rešiti zastoj v njunem razmerju in danes vemo, da iz te moke ni bilo kruha. Dephyjeva je že v prvem filmu uporabila svojo resnično družino (starša) in tako v zgodbo na nek način vgradila delček pristne družinske atmosfere. V drugo so vloge obrnjene, tokrat Francozi pridejo čez lužo, v New York (žal, tokrat brez Marie Pillet, Julijine mame, ki je umrla v letu 2009).
Marion (J.Delpy) zdaj živi z Mingusom (Chris Rock), v njunem prostornem newyorškem stanovanju, oba sta v skupnost pripeljala tudi otroka iz prejšnjih zvez. Mingus je uveljavljen radijski voditelj z resnimi novinarskimi aspiracijami, Marion pa se pripravlja na prvo večjo samostojno razstavo njenih fotografij. Razstava Marion pomeni veliko, zato na obisk povabi družino iz Francije. Želi si, da bi sestra Rose in njun oče Jeannot bila prisotna na razstavi, obisk pa je tudi lepa priložnost, da Mingus spozna njena najbližja sorodnika. Prva obrisi težav se pokažejo že pri vstopu v državo, ko mejna kontrola zaradi carinske kršitve za več ur pridrži Marioninenga očeta. A tu neprijetnih presenečenj za Mingusa in Marion še ni konec, saj se je Rose počutila dovolj svobodno, da s seboj pripelje fanta. Nepomembno ni niti dejstvo, da ne gre za naključneža, temveč moškega, ki je nekoč bil Marionin intimni prijatelj.
Medkulturne razlike, jezikovna bariera in rasni predsodki so sestavine, iz katerih Dephyjeva želi kreirati tipično komedijo zmešnjav. Znotraj tega norčavega koncepta je zapakirano marsikaj, od preizkušanja trdnosti njenega razmerja z Mingusom, pranja umazanega družinskega perila, do režiserkinega deklariranega feminizma. 2 dni v New Yorku je film, ki nima veliko stičnih točk s standardnimi rom-kom koncepti in njegova največja prednost je v tem, da se mu uspe izogniti rabi širokega spektra stereotipov, ki jih takšen zaplet ponuja. Namesto tega Delpyjeva stavi na čudaškost lastne družine, ki je najpogosteje uporabljena za kreacijo nelagodja in neprijetnih situacij. Ja, zadrega je v filmskih knjigah Julie Delpy očitno najustreznejša metoda, za doseganje komičnega učinka, a sam v takšnem pristopu žal nisem našel veliko razlogov za zadovoljstvo. V nekaterih situacijah sem celo čutil rahlo razdraženost, ob opazovanju prismojenega vedenja francoske rodbine. Ekscentričnost, ki jo izkazujejo protagonisti se mi zdi pretirana in kar je še hujše, preslabo utemeljena. Prav v tej nevrotičnosti brez kritja vidim glavne razloge, zaradi katerih butasto obnašanje ni tudi smešno, temveč zgolj butasto. Delpyjevo mnogi primerjajo z velikim Woodyjem Allenom in dejansko so motivi njenih filmov precej blizu tistim, ki jih zasledimo v Allenovih filmih. Na žalost je njegova mlada kolegica svetlobna leta daleč od Allenovih vrhunsko izpiljenih likov, skrbno premišljenih dialogov in zapletov. Če bi film moral opisati z eno samo besedo, potem bi moja prva izbira bila zmeda. In zmeda je beseda, ki jo je zelo težko uporabiti v pozitivnem kontekstu.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar