Jiro Dreams of Sushi
Režija: David Gelb
Igrajo: Jiro Ono, Yoshikazu Ono
Leto: 2011
Trajanje: 81 minut
Žanr: Dokumentarni
Država: ZDA
Če ljubite film in hrano, ali še bolje, kuharske oddaje in film, potem obstaja velika verjetnost, da vam bo sushi g. Jira Ona zelo dobro teknil. G. Jiro je 85-letni starček, ki v kleti tokijske poslovne stavbe vodi majhno restavracijo, v kateri strežejo izključno sushi. Jirovo majhno, brezhibno čisto in urejeno restavracijo najdemo v znamenitem Michelinovem vodniku po restavracijah in hotelih. Ocena restavracije - 3 zvezdice (v pojasnilo naj povem, da so tri zvezdice najvišja možna ocena v omenjenem vodniku), ki jih podelijo zelo redko in v celem svetu je le 81 restavracij, ki se lahko pohvalijo s takšno oceno. Ocena v prestižnem vodniku vseeno ni bistvo dokumentarca ameriškega režiserja Davida Gelba. Dokumentarec je predvsem poklon izjemnemu človeku, ki je s predanim in napornim delom rešil eksistencialna vprašanja in premagal revščino. Med tem procesom je svoje stremljenje k popolnosti je prenesel na otroke, ki se počasi pripravljajo stopiti v njegove čevlje. Zelo navdihujoča zgodba, ki lahko tudi tiste, ki niso ljubitelji riža in surove ribe lahko prepriča, naj japonski delikatesi vendarle ponudijo priložnost.
Cafe de Flore
Režija in scenarij: Jean-Marc Vallée
Igrajo: Vanessa Paradis, Kevin Parent, Helene Florent, Evelyne Brochu
Leto: 2011
Trajanje: 120 minut
Žanr: Drama, Romantični
Država: Kanada, Francija
Cafe de Flore je zgodba o različnih oblikah ljubezni. Ljubezni v zrelih letih, najstniški ljubezni, ljubezni med materjo in sinom … Kanadski režiser Jean-Marc Vallée, avtor odlične drame C.R.A.Z.Y. (2005), zgodbo podaja v dveh narativnih, časovno ločenih sklopih. V središču prvega je 40-letni Antoine, oče dveh otrok, zelo uspešen DJ in moški, ki je ženo pred kratkim zapustil zaradi mlajše ljubimke. Z bivšo ženo sta bila skupaj še od najstniških let in nekoč sta oba verjela, da sta eno - sorodni duši, ki bosta skupaj do konca. A zdaj se je to spremenilo in vsi vpleteni se morajo sprijazniti z novimi okoliščinami. Drugi narativni sklop poteka v povsem drugem časovnem obdobju, kakih 30 let v preteklosti. V središču zgodbe je ljubeč odnos med Jacqueline, materjo samohranilko in njenim osnovnošolskim sinom z Downovim sindromom. Jacqueline želi najboljše za svojega otroka, zato se na vse pretege trudi, da bi njen otrok imel karseda normalno otroštvo. Nato se njun odnos zakomplicira, ko se sin zaljubi v deklico z Downovim sindromom. Cafe de Flore je film, o katerem ni enostavno pisati, veliko lažje pa je uživati v ogledu. Tega ne pokvari niti nekoliko pretenciozen konec. In ja, informacija za ves tiste, ki ste videli že omenjeni C.R.A.Z.Y. – tudi tokrat je Vallée soundtrack podložil s Pink Floydi. (-4)
Mein bester Feind
Drugi naslovi: My Best Enemy
Režija: Wolfgang Murnberger
Scenarij: Paul Hengge, Wolfgang Murnberger
Igrajo: Mortiz Bleibtreu, Georg Friedrich, Ursula Strauss, Udo Samel Uwe Bohm
Leto: 2011
Trajanje: 100 minut
Žanr: Drama, Komedija
Država: Avstrija
Avstrijski režiser Wolfgang Murnberger večinoma dela za televizijo. Vendar se občasno loti tudi celovečernega formata, ki je primarno namenjen prikazovanju v kino dvoranah. Pred časom sem videl njegov Der Knochenmann (2009), nato sem videl še ostale filme in Murnberger je ekspresno postal eden mojih najljubših avstrijskih avtorjev. Tokrat se je lotil zanj netipične pripovedi, inštalirane v čas druge svetovne vojne. V središču ja zgodba od dveh prijateljih, Židu in Avstrijcu, ki se po začetku uresničevanja Hitlerjevih zamisli, znajdeta na sovražnih straneh. Premožni Žid prihaja iz družine, ki ima v lasti ugledno umetniško galerijo, Avstrijec pa je sin ženske, ki je kot služkinja dolga leta službovala pri taisti družini. Vendar za razkol in konec prijateljstva ni kriva zgolj vojna. Tu je še ženska, v katero sta zaljubljena oba in veliko denarja vredna umetniška slika, ki jo želi polovica Evrope. Upoštevajoč Murnbergerjevo minulo delo, moram priznati, da sem nekoliko razočaran. Mein bester Feind je sicer soliden film, a bi raje videl, če bi Avstrijec nadaljeval v slogu svojih najboljših stvaritev, s scenarističnim tandemom Haas-Hader v njegovi ekipi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar