ponedeljek, 08. oktober 2012

Arbitrage (2012)



Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Drama, Triler
Dolžina: 107',  Imdb
Režija: Nicholas Jarecki
Scenarij: Nicholas Jarecki
Igrajo: Richard Gere, Tim Roth, Susan Sarandon, Brit Marling, William Friedkin, Monica Raymund, Nate Parker, Laetitia Casta

Richard Gere je v dolgi karieri imel kar nekaj svetlih trenutkov. Že na začetku kariere je dobil glavno vlogo v filmu velikega režiserja (Days of Heaven, Terrence Malick, 1978), nastopal je v velikih kino uspešnicah (Pretty Woman, Garry Marshall, 1990), vendar so nekateri naslovi ostali v spominu predvsem zaradi njegovega odličnega nastopa. American Gigolo (Paul Schrader, 1980), Internal Affairs (Mike Figgis,1990), ali denimo, The Hoax (Lasse Hallström, 2006), so filmi, v katerih je Gere zabeležil nekatere izmed najboljših nastopov v svoji karieri in v to zgodbo se lepo vklopi tudi Arbitraža.
Gere igra 60-letnega Roberta Millerja, človeka, ki ima vse. Goro denarja, razkošen dom, ljubečo ženo, pametna in uspešna otroka, mlado in atraktivno ljubico … On je človek z naslovnice ugledne revije Forbes, on je humanitarec, ki je doniral večmilijonske zneske različnim javnim ustanovam. A tudi najboljši včasih zabredejo v težave in Robertovo investicijsko podjetje se nahaja v resnih likvidnostnih težavah. Slaba investicija v rusko gospodarstvo je podjetje spravila na rob finančnega zloma in prodaja celotnega imperija je edina rešitev. Prodaja tako velikega podjetja je zelo zahtevna naloga, ki bi hitro padla v vodo, če Richard nebi zamaskiral slabih naložb in v poslovnih knjigah nekoliko priredil pomembnejše kazalce poslovne bilance. Položaj je zelo občutljiv in tudi vsaka, celo najmanjša napaka, lahko odžene potencialne kupce. Prometna nesreča z ljubico na sovoznikovem sedežu, je vsekakor ena izmed takih napak. Če pa govorimo o prometni nesreči s smrtnim izidom, potem govorimo o katastrofalni napaki, ki Richarda lahko uniči zasebno in poklicno. Zato Richard zapusti kraj dogodka in poskuša prikriti svojo udeležbo v nesreči. 
Po uvodnih dvajsetih minutah je kazalo, da je Arbitraža še ena pripoved o stranpoteh modernega kapitalizma, zgodba o še enem pomembnežu, ki ne izbira sredstev, za dosego svojih multimilijonskih ciljev. Pravzaprav v konkretnem primeru govorimo o reševanju milijonov s prodajo slabih naložb, kar je ena in ista zadeva. Recimo da g. Miller prodaja kolač, ki na zunaj izgleda fantastično, v resnici pa je nevaren za zdravje in lahko tistemu ki ga zaužije,  povzroči resne prebavne motnje. Richard je tiste vrste človek, ki je pripravljen na brezskrupulozno laganje vsem - poslovnim partnerjem, ženi, hčerki, ljubici , komurkoli.  Vendar že dejstvo, da ima ljubico namiguje, da se dogajanje vseeno ne bo vrtelo izključno okoli številk in poslovnih zadev. 
Za Richarda  je izpolnitev začrtanega cilja vse kar šteje in mrtva ženska na sovoznikovem sedežu je zanj le napaka v izračunu, ki se jo da popraviti s preprostim ponarejanjem dejstev. V minutah ki sledijo naš anti-junak počasi spoznava, da je ponarejanje dejstev v resničnem življenju veliko zahtevnejše, od ponarejanja poslovnih knjig. Režisersko-scenaristični debitant Nicholas Jarecki, sicer polbrat znanih dokumentaristov - Andrewa Jareckija (Capturing the Friedmans, 2003) in Eugenea Jareckija (Why We Fight, 2005), v fokusu večji del minutaže ohranja svojega anti-junaka v navdihnjeni interpretaciji Richarda Gera. Tesno sledi njegovim postopkom in v tem segmentu opravi dobro delo, saj mu uspe ujeti »mehaniko« centralne figure in nam obenem demonstrirati, iz kakšnega testa mora biti človek Richardovega formata. Vendar Jarecki nikoli ne vstopi v glavo glavnega akterja, se izogiba globokim rezom v »meso« in ga vrednoti  po njegovih dejanjih. Takšen pristop bi težko označil za napačn, vendar je težko zatiskati oči in ne priznati, da nas Robert Miller enostavno preveč spominja na Gordona Gekka (Wall Street, Oliver Stone, 1987), ki deluje na teritoriju, ki ga je leto prej vzpostavil J.C. Chandor in njegov Margin Call. Arbitraža z gledalcem komunicira na način, ki ni nezanimiv, vendar med ogledom nimamo občutka, da doživljamo nekaj novega, ampak nekaj, kar smo že videli in slišali, čeprav v drugi preobleki.  Prostora za izboljšave je bilo kar nekaj, od že omenjenega psiho-čustvenega profiliranja glavnega akterja, do zgodbe njegovega temnopoltega pomagača, za katero bi se lahko skrivala zanimiva pomožna pripovedna komponenta. Arbitraža je zelo konkreten prvi film izpod rok mladega režiserja, ob katerem se ne boste dolgočasili, vendar je navdihnjena kreacija Riharda Gira in spoznanje o še enem mladem in perspektivnem igralcu (Nate Parker) vse, kar bo čez čas ostalo v trajnem spominu.  

Ocena:


4 komentarji:

  1. Jaz pa Rinpocheja Gera nimam za posebej blestečega igralca, vsaj kar zadeva čustveno izraznost in razpon; čeprav je treba priznati, da je nastopil v (večinoma) zelo dobrih in uspešnih filmih. Bolj so mi pri srcu tisti njegovi starejši. (Kjer pa tudi večinoma igra mladega žrebca in to je to.)

    OdgovoriIzbriši
  2. Tudi jaz ne, ampak včasih mu se posreči.
    V treh, ki sem jih omenil v uvodu (tisti s povezavami), pa tudi pri naslovnem je za moj okus odigral zelo dobro. Res pa je, da je več tistih, v katerih ni odigral nič posebnega.

    OdgovoriIzbriši
  3. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimni, počasi mi že greš na živce z neumestnim vztrajanjem na tej ali oni oceni, brez kakršnekoli utemeljitve in povezave z vsebino prispevka. Mislim, de sem v prejšnji debati že pojasnil svoja stališča.

    Od tukaj naprej bodo vsi tvoji komentarji, ki se ne bodo vsebinsko nanašali na konkreten post, brez izjeme izbrisani.

    Seveda, vedno lahko izneseš svoje mnenje in pojasniš, zakaj konkreten izdelek ceniš bolj ali manj in svojo oceno tudi ustrezno utemeljiš.

    OdgovoriIzbriši