Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: War Witch
Država: Kanada
Leto: 2012
Žanri: Drama, Vojni
Dolžina: 90' , Imdb
Režija: Kim Nguyen
Scenarij: Kim Nguyen
Igrajo: Rachel Mwanza, Alain Lino Mic Eli Bastien, Serge Kanyinda, Mizinga Mwinga, Ralph Prosper
V zadnjem mesecu sem se pretežno posvečal hollywoodski produkciji, ostale svetovne kinematografije pa so ta čas na račun številnih oskarjevskih kandidatov bile potisnjene na stranski tir. Večino ameriških filmov sem že obdelal, med tujejezičnimi nominiranci pa me je poleg naslovnega čakal še čilski No (Pablo Larraín, 2012). Pozitivni odzivi spremljajo Rebelle že od premiere v Berlinu (srebrni medved za glavno igralko in posebna nagrada ekumenske žirije), vendar so mnogi film opazili šele zdaj, ko je se je znašel med petimi nominiranci za zlati kipec. Četrti dolgometražni film quebeškega režiserja Kima Nguyena se odvija v neimenovani deželi Subsaharske Afrike, kjer že lep čas divja državljanska vojna. V spopadih med vladnimi silami in uporniki najkrajši konec navadno potegnejo nedolžni civilisti. Vdor upornikov v vas 12-letne Komone (Rachel Mwanza) je dan, ki ga nesrečna deklica ne bo nikoli pozabila. V pokolu, ki sledi, je ena izmed maloštevilnih preživelih prav Komona, ki si je pravico do življenja priborila s streljanjem v lastne starše. Uporniki jo odpeljejo v džunglo in jo skupaj z ostalimi prisilno mobiliziranimi otroci urijo za boj proti vladnimi silami. Po kratkotrajnem urjenju poveljniki otroke nafilajo z mamili in jih pošljejo v prve bojne linije; enaka usoda doleti tudi Komono, ki pod vplivom mamil vidi duhove umrlih. Ti jo v njenem ognjenem krstu opozorijo na sovražno zasedo, kar reši njeno življenje in življenja njenih soborcev. Sposobnost komunikacije z onstranstvom nepričakovano izboljša Komonin položaj - v deželi, kjer je vraževerje močno razširjeno, deklico razglasijo za vojno čarovnico. Svojo naklonjenost ji kmalu začne izkazovati Čarovnik, nekaj let starejši albino fant iz njene enote.
Režiser in scenarist Kim Nguyen je na scenariju za Rebelle delal celih deset let. Raziskovanje sodelovanja otrok v oboroženih spopadih v nekaterih afriških državah je bilo dolgo in zahtevno, saj je Nguyen želel zgodbo čim bolj približati dejanskim okoliščinam. Scenarij je bil večkrat popravljan, nekaj scenarističnih sprememb pa so naredili tudi med samim snemanjem. Režiser je ob prihodu v Kongo spoznal, da nadnaravno in spiritualno igra zelo pomembno vlogo v življenjih ljudi na tem koncu sveta, zato je ocenil, da je to posebnost, ki se jo splača vključiti v film. V luči tega spoznanja je pripoved dobila močno spiritualno komponento, pri vsej tej zadevi pa velja pohvaliti način, kako Nguyen v zgodbo integrira te elemente in jih podloži z ustreznimi utemeljitvami. Čeprav film govori o vojnih grozotah in nasilju, večina potencialno mučnih prizorov ostane izven kadra. Eksplicitno nasilje zamenjajo surrealistične podobe, ki odlično ponazarjajo stanje duha mlade afriške najstnice, soočene z bolečo izgubo najbližjih, vojnimi grozotami in prisilnim odraščanjem. Znotraj tega primarnega okvira Nguyen razvije presenetljivo tenkočutno zgodbo o prijateljstvu, ki kasneje preraste v nekaj več. Nič ne ustavi življenja in tudi v teh izjemno težavnih razmerah, življenje gre naprej. Iskreno dvorjenje bledoličnega fanta, ki ga kličejo Čarovnik (Serge Kanyinda), je sestavni del Komoninega odozorevanja in novi žarek upanja, za nesrečno najstnico.
Z vpeljavo romantičnih elementov zgodba naenkrat zadiha v drugačnem, optimističnem ritmu, ta segment pripovedi pa se mi zdi še posebej zanimiv zato, ker režiserju z njim uspe v izjemno neugodnih okoliščinah ustvariti prisrčno posvetilo prvi ljubezni in nam Evropejcem (in ostalim »zahodnjakom«) približati drugo plat Afrike in afriške kulture. »Postala bom tvoja žena, če mi prineseš belega petelina,« pove Komona svojemu snubcu. In res, Čarovnik svojo nalogo vzame sila resno, a kmalu ugotovi, da so v tem delu sveta beli petelini sila redki. Iskanje belega petelina je nekakšna metafora za ljubezen v tem surovem, z bedo in smrtjo zaznamovanem okolju; ni jo lahko najti, je zelo redka, a vendarle obstaja in tisti ki so jo pripravljeni dovolj dolgo in vztrajno iskati, jo bodo tudi našli. Nguyen odlično meša magični realizem in surovo realnost, ki nas ves čas opominja, da tu ne smemo pričakovati hollywoodskega konca. Pohvaliti velja selekcijo neprofesionalnih igralcev, ki so jih ustvarjalci našli kar na ulicah Kinšase. Debitantka Rachel Mwanza je na več festivalih nagrajena za svoj igralski prispevek, ob njej velja omeniti zelo dober nastop Serga Kanyinde, prav tako naturščka, ki je odigral Čarovnika. Kima Nguyena doslej nisem poznal, a je Kanadčan s svojim četrtim filmom pustil zelo dober vtis in napovedal, da v prihodnosti od njega lahko pričakujemo še kakšno zanimivo zgodbo. Rebelle je dokaz, da manjše kinematografije niso obsojene na pripovedovanje zgodb iz domačega okolja, oziroma, da se lahko zelo uspešno nosijo z izzivi, ki jih prinašajo teme iz drugih koncev sveta.
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar