Searching for Sugar Man (2012)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: Švedska, VB
Leto: 2012
Žanri: Dokumentarni, Glasba, Biografija
Dolžina: 86' , Imdb
Režija:  Malik Bendjelloul
Scenarij:  Malik Bendjelloul, Craig Bartholomew, Stephen Segerman
Igrajo:  Rodriguez, Stephen 'Sugar' Segerman, Dennis Coffey, Craig Bartholomew Strydom, Mike Theodore

Searching for Sugar Man je bil otvoritveni film lanskega Sundancea, ki je v mednarodni sekciji odnesel posebno nagrado žirije in nagrado občinstva. Prvenec švedskega režiserja Malika Bendjelloula je potem nadaljeval zelo aktivno festivalsko življenje in pridno zbiral festivalske nagrade, na začetku januarja pa so ga (pričakovano) uvrstili med pet nominirancev, za najprestižnejšo filmsko nagrado oskar. Glasbeni dokumentarec posnet v švedsko-britanski ko-produkciji je rekonstrukcija življenjske zgodbe folk-rock glasbenika Rodrigueza (v glasbenem smislu bi najbližja primerjava bil Bob Dylan), za katerega so v Ameriki in celo v njegovem Detroitu, pred izidom naslovnega dokumentarca slišali le redki. Rodriguez je v mladih letih igral po detroitskih barih, kjer sta ga opazila glasbena producenta, ki sta sproducirala dva njegova albuma, ki sta izšla v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Producenta sta menila, da sta odkrila glasbenika, ki ga čaka izjemna kariera, vendar se stvari niso iztekle po pričakovanjih. Število prodanih izvodov prvega albuma je bilo mizerno majhno, nič boljše pa se ni odrezal niti drugi album. Čeprav sta zaupala v njegovo kvaliteto, se albuma enostavno nista prodajala in Rodriguezova glasbena kariera je počasi ugasnila. Po neuspešnem izletu na estradno sceno je Rodriguez bil prisiljen odložiti kitaro in se preživljati z različnimi priložnostnimi deli. V tem času je na drugem koncu sveta, v Južni Afriki, če sem bolj natančen, poleg Stonesov in Beatlov, ena glavnih tujih zvezd bil prav Rodriguez, ki je s svojo glasbo močno vplival na tamkajšnjo glasbeno sceno. 

Južna Afrika je v tistem času zaradi apartheida bila odrezana od ostanka sveta v političnem, gospodarskem, športnem in tudi kulturnem pomenu. Oblasti so v državi izvajale zelo ostro cenzuro in prav tukaj velja iskati vzroke, zaradi katerih informacija o Rodriguezovi priljubljenosti ni prestopila meja Južne Afrike. Zaradi omenjenih okoliščin je Rodriguez za številne južnoafriške fane ostal velik misterij, o njegovi usodi pa so krožile različne zgodbice, vendar resnice ni poznal nihče. Leta 1996 sta Stephen 'Sugar' Segerman in Craig Bartholomew, Rodriguezova zagreta  južnoafriška oboževalca, odločila zadevi priti do dna. Odločila sta se, da bosta poskušala odkriti, kdo je pravzaprav njun idol in raziskati ali so govorice o njegovi smrti resnične. Deset let kasneje je v Južno Afriko prišel Malik Bendjelloul, ki je tam snemal kratke dokumentarne filme za švedsko televizijo. V Cape Townu je srečal Stephena Segermana, preko katerega se je seznanil z Rodriguezovo zgodbo, rezultat tega naključnega srečanja pa je film, ki mu posvečam te vrstice.

Searching for Sugar Man je zgodba o človeku, ki ne ve, da je velika zvezda. Tudi tako bi se lahko glasil zelo kratek povzetek zgodbe, ki je ena najzanimivejših z glasbo povezanih štorij, ki so kdajkoli ujete na filmsko trakovje. Bendjelloul film odpre s skladbo Sugar Man, ob kateri nas Stephen 'Sugar' Segerman popelje v rekonstrukcijo iskanja Rodrigueza, človeka, ki je v 70-ih zaznamoval južnoafriško glasbeno sceno.

Košček po košček, ob muziki človeka ki ga išče, Bendjelloul gre na sam začetek zgodbe in pred kamero postavi producenta, ki sta odkrila Rodrigueza. Avtorji s takšnim pristopom dosežejo dvoje: se na zelo zanimiv način lotijo reševanja uganke imenovane Rodriguez in obenem začnejo sestavljati koščke njegove biografske zgodbe. Menim, da so v prvem segmentu, torej reševanju uganke o glasbenikovi identiteti, ustvarjalci opravili odlično delo. Z uspešno rekonstrukcijo preiskovalnega dela dveh fanov smo tudi gledalci pred malimi zasloni lepo občutili razburljivost detektivskega dela, ki sta ga opravljala Segerman in Bartholomew. Njuni napori so podkrepljeni z Rodriguezovo čudovito glasbo, ki poleg užitka poslušanja ima tudi pomembno informativno vlogo, saj skozi pesmi spoznavamo njegovo osebnost, obenem pa je v teh skladbah zelo lepo ujet duh časa, v katerem so nastale. Bendjelloul je po mojem oceni manj uspešen v tistem biografskem delu filma, v katerem spoznavamo glasbenikovo osebnost. Ustvarjalci so že od samega začetka želeli mitizirati Rodriguezov lik, kar začutimo že v prvih pričevanjih tistih, ki so ga odkrili, pa tudi v uporabi nejasnih fotografij, na katerih ne dobimo jasnega posnetka glasbenikovega obraza. To lahko razumem in opravičim, vendar se ne morem znebiti občutka, da nam je predstavljena zgolj ena dimenzija Rodriguezovega lika. Tako nikoli ne izvemo, kdo je rodil njegove otroke, kdo so bili njegovi prijatelji in sorodniki, skoraj nič ni povedano o njegovih koreninah. V seštevanju plusov in minusov je film dodatne točke izgubil po ogledu, ko sem se lotil manjše raziskave in odkril, da so ustvarjalci povsem zamolčali dejstvo, da so Rodrigueza dobro poznali tudi na drugih koncih sveta in ne zgolj v Južni Afriki. Povsem je zamolčano dejstvo, da je Rodriguez bil dokaj popularen v Avstraliji in Novi Zelandiji, kjer so njegovi albumi dosegli petkratno platinasto naklado. Še več, Rodriguez je tam dol imel nekaj turnej, najprej ob koncu 70-ih, nato na začetku 80-ih in nazadnje, leta 2007. V mislih nimam gasilskih veselic, saj je Američan koncertiral z bendoma, kot sta  Midnight Oil in Mark Gillespie Band. Čeprav je Searching for Sugar Man zelo zanimiv, zabaven, dobrorazpoloženjski dokumentarec, vseeno ne morem spregledati takšnega ignoriranja pomembnih dejstev.  (-4)  

 

Ocena: