četrtek, 03. januar 2019

Bohemian Rhapsody (2018)

Rami Malek and Gwilym Lee in Bohemian Rhapsody (2018)
© TM & © 2018 Twentieth Century Fox Film Corporation


Slovenski naslov: Bohemian Rhapsody
Država: VB, ZDA
Jezik: angleščina
Leto: 2018
Žanri: biografija, drama, glasba
Dolžina: 134',  Imdb 
Režija: Bryan Singer
Scenarij: Anthony McCarten, Peter Morgan
Igrajo: Rami Malek, Lucy Boynton, Gwilym Lee, Ben Hardy, Joseph Mazzello, Aidan Gillen 


Biografije so trd oreh. Kakšen pristop ubrati, kakšno obdobje iz življenja portretiranca prikazati, koliko iz različnih razlogov spornih dejstev je najbolje zamolčati? Proces je toliko zahtevnejši, če je v projekt vključeno veliko denarja in če se s tem tako ali drugače povezani ljudje, ki poleg finančnega interesa želijo imeti besedo pri definiranju karakternih črt portretiranca. Filtri, ki jih pred ustvarjalce postavljajo producenti, so iz vidika umetniške svobode in končne podobe izdelka gotovo eden ključnih dejavnikov, od katerega je odvisno marsikaj. Pri tako ambicioznih projektih kakršen je Bohemian Rhapsody je pot do končne podobe filma običajno tlakovana s kompromisi. Glavna zvezda filma je Freddie Mercury, vendar zavoljo vloge, ki jo scenarij posveča Queenom, evoluciji njihove glasbe in okoliščinah nastanka najpomembnejših albumov, Bohemian Rhapsody vseeno ni  čistokrvna biografija. V tem smislu filmu Bryana Singerja, ki svojega dela bojda sploh ni dokončal (film naj bi dokončal Dexter Fletcher), lahko očitamo pomanjkanje fokusa, oziroma neodločnost glede tega kaj sploh želi biti – biografija Freddieja Mercuryja ali zgodba o Queenih. Scenaristi so se odločili zgodbo začeti tik pred nastankom skupine, ko Freddie sreča kitarista Briana Mayja in bobnarja Rogerja Taylorja (edina še živeča člana skupine), in končati z nastopom na Live Aidu, ki naj bi predstavljal glasbeni vrhunec skupine. 
Joseph Mazzello, Rami Malek, and Gwilym Lee in Bohemian Rhapsody (2018)
© TM & © 2018 Twentieth Century Fox Film Corporation

Po ogledu filma sem preživel še nekaj ur pred TV-jem, v družbi večine nastopajočih na Live Aidu in še vedno se ni spremenilo nič – ta izjemni, neponovljivi glasbeni dogodek se v naša srca ni vrezal zaradi kvalitete nastopov sodelujočih (Queeni so res bili med boljšimi), ampak predvsem zaradi tega, kaj sta koncerta v tem trenutku predstavljala. Prikazati nastop na Live Aidu, kot glasbeni vrhunec tako pomembnega benda kot je Queen je gotovo strel v prazno. Tudi sicer film v mnogih segmentih romantizira in relativizira stvari: Freddiejevo homoseksualnost, vlogo in vpliv mamil, karakterje ključnih protagonistov in išče poceni rešitve pri imenovanju krivcev za napake le-teh. Bohemian Rhapsody na žalost ne uspe zadovoljivo rekonstruirati magičnih trenutkov, v katerih so nastajale pesmi in albumi Queenov, pri izbiri pa ostaja ziheraško omejen na železni izbor skladb. Film vseeno ima dva močna aduta: izvrstnega Ramija Maleka in glasbo (navkljub zameram glede selekcije pesmi), skozi katero nam je prepričljivo posredovana ena največjih odlik skupine – silna energija nastopov v živo, obenem pa je v nekaterih boljših segmentih lepo prikazan delček Freddiejeve magične odrske persone. Moj odnos do naslovnega je zato podoben odnosu, ki ga imam do Live Aida – ob takšnih dogodkih in v družbi takšnih ljudi se ne glede na pomanjkljivosti v realizaciji enostavno ne moreš počutiti slabo.  

Ocena


1 komentar:

  1. Verjetno ne bom posebej pisal o tem filmu, saj je tvoja recenzija - vključno z oceno - do pike natanko tisto, kar bi napisal tudi jaz. Lep, simpatičen film z izjemnimi igralskimi performansi (nekje na nivoju prve Mamme mie), vendar močno odvisen od tega, kakšen odnos ima gledalec tudi sicer do portretiranih osebnosti. 7/10

    OdgovoriIzbriši