Promised Land (2012)

Slovenski naslov: Obljubljena dežela
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 106' ,  Imdb
Režija:  Gus Van Sant
Scenarij: John Krasinski, Matt Damon, Dave Eggers 
Igrajo: Matt Damon, Frances McDormand, Rosemarie DeWitt, John Krasinski, Hal Holbrook, Scoot McNairy, Lucas Black, Titus Welliver

Gus Van Sant je med ostalim posnel filme kot so Moj mali Idaho (My Own Private Idaho, 1991), ki danes uživa kultni status, Slona (Elephant, 2003), ki je v Cannesu prejel dve najprestižnejši nagradi, ali denimo biografsko dramo Milk (2008), ki je bil nagrajen z dvema oskarjema (najboljša moška vloga in scenarij), toda Dobri Will Hunting (Good Will Hunting, 1997)  je v očeh večine še danes njegova najbolj častita stvaritev. Pri slednjem je Van Sant prvič sodeloval z Mattom Damonom, ki je skupaj z Benom Affleckom prispeval scenarij in zaigral naslovno vlogo. Affleck in Damon sta za scenarij prejela oskarja, Van Sant in Damon pa sta postala zelo dobra prijatelja. Obljubljena dežela je njun četrti skupni projekt, in tretji celovečerec, pri katerem se je Damon znašel v vlogi ko-scenarista. Drugi ko-scenarist in idejni oče celotnega projekta je John Krasinski, ki v filmu igra eno izmed pomembnejših stranskih vlog. Po prvotnih načrtih bi se na režiserski stolček moral usesti Damon, ki je zaradi prenatrpanega koledarja in že dogovorjenih obveznosti stolček prepustil Van Santu. Film je doživel mednarodno premiero na zadnjem berlinskem festivalu, na katerem ga je mednarodna žirija nagradila s posebno omembo. 

Steve Butler (Damon) je eden izmed najbolj uspešnih terenskih agentov pri velikemu energetskem podjetju, ki se ukvarja z eksploatacijo in distribucijo zemeljskega plina. Njegove sposobnosti so že opazili pomembni možje iz upravnih struktur in mu namignil, da ga po naslednjem poslu čaka pisarna v upravni stavbi. Steve ima odlično statistiko, saj slovi kot eden najboljših agentov v pogajanjih z lastniki zemljišč, ki je sposoben hitro in poceni pridobiti pravice za vrtanje in eksploatacijo plina. Majhno ruralno mestece McKinley, kamor napotijo nadebudnega agenta in njegovo partnerko Sue Thomason (McDormand) je okolje, v katerem se Steve počuti kot riba v vodi. Olajševalna okoliščina je dejstvo, da tudi sam izvira iz podobnega okolja, pozna mentaliteto teh ljudi in že nekaj kosov oblačil iz lokalne trgovine je dovolj, da ga prebivalci McKinleyja sprejmejo in vzljubijo. Če k temu prištejemo še podkupljivega župana, ki je v zameno za podporo pri projektu prejel zajetno ovojnico, se zdi, da Steva in Sue v prihodnjih dneh čaka le še podpisovanje najemnih pogodb z lastniki zemljišč. Pred tem ju čaka še predstavitev projekta pred meščan na javni tribuni, kar bi ob županovih spodbudnih besedah morala biti zgolj formalnost. A zadeve se vendarle zakomplicirajo, ko priljubljeni upokojeni znanstvenik, sicer profesor na lokalni šoli (igra ga Hal Holbrook), izpostavi nekaj neprijetnih stranskih učinkov, ki jih lahko sproži tovrstno poseganje v naravo. Zadeva se za Steva in Sue še dodatno zakomplicira, ko se od nikoder prikaže okoljevarstveni aktivist (Krasinski), ki sproži močno kampanjo proti energetskemu podjetju in začne ljudi opozarjati na negativne posledice ekstrakcije zemeljskega plina. 

V analizi Obljubljene dežele je potrebno upoštevati vse v uvodu omenjene okoliščine, ki so igrale pomembno vlogo pri realizaciji projekta. Danes igralci Damonovega kalibra igrajo zelo pomembno vlogo v tistih ključnih momentih, ko posamezni projekt vstopi v pred-produkcijsko fazo, v kateri se formira ekipa, ki bo zadevo realizirala za kamero in igralska zasedba, ki bo zgodbo interpretirala pred kamero. V takšnih okoliščinah težko govorimo o avtorskem filmu in v tej smeri razmišljam tudi, ko ocenjujem vlogo režiserja in njegovih sodelavcev za kamero. Film je obrtno dobro narejen in generalno nimam omembe vrednih pripomb na Van Santovo režijo, ob kateri velja izpostaviti dobro delo opravljeno za montažno mizo in všečno fotografijo. Pohvalo si zasluži tudi celotna igralska zasedba z Mattom Damonom na čelu, saj so vsi pomembnejši liki pustili določen pečat, od vedno izjemno prepričljive Frances McDormand in rutinskega Hala Holbrooka, do simpatične Rosemarie DeWitt in energičnega Johna Krasinskega. Dvoboj na relaciji Damon-Krasinski je zelo zanimiv, dvojec pa si zasluži tudi nekaj kredita za idejno zasnovo zaključnega preobrata. Obljubljena dežela je film s številnimi dobrimi lastnostmi, ki bi teoretično v seštevku morale ponuditi več, kot nam v resnici ponudijo. Film po moji oceni največ izgubi v zadnji tretjini, v kateri se fokus, iz kritike kapitalistične etike in analize vplivov še vedno trajajoče gospodarske krize na malega človeka, prestavi na Damonovo karakterno preobrazbo. Jaz sem dober človek,  je trditev, ki jo večkrat slišimo iz ust Steva Butlerja. A po moji oceni bi glavna oseba, namesto priznavanja resnice in kesanja na javni tribuni, potrebovala nekoliko globljo karakterizacijo in dvom, ki bi bil prisoten od samega začetka. Dvom, ki bi podkrepil njegovo (pre)naglo transformacijo v zaključku in nekoliko zamajal njegovo Jaz-sem-dober-človek  prepričanje. Mnenja sem, da bi nekaj več prostora morala dobiti McDormandova – njen lik skriva velik potencial, ki je, žal, ostal le delno izkoriščen. Kljub temu je Obljubljena dežela soliden film, ki se ga splača videti, saj je še vedno boljši od večine naslovov, ki jih ta hip vrtijo naši kinematografi. (+3)

Ocena: