Slovenski naslov: Krogi
Drugi naslovi: Circles
Država: Srbija, Nemčija, Slovenija
Leto: 2013
Žanri: Drama
Dolžina: 112' , Imdb
Režija: Srdan Golubović
Scenarij: Melina Pota Koljević, Srdjan Koljević
Igrajo: Aleksandar Berček, Leon Lučev, Nebojša Glogovac, Nikola Rakočević, Hristina Popović, Boris Isaković, Vuk Kostić
Ko v vodo vržeš kamen, se nekaj zgodi, na površju vode nastanejo krogi. A ko človek naredi nekaj dobrega, to drugim ljudem ne pomeni nič. Nekaj podobnega izjavi Ranko, oče srbskega vojaka, ki so ga med bosansko vojne v hercegovskem mestu Trebinje ubili pripadniki srbske vojske. Njegov sin Marko je izgubil življenje zato, ker je pomagal svojemu muslimanskemu someščanu Harisu, ki so ga napadli njegovi kolegi. Dvanajst let kasneje se zgodba nadaljuje na treh lokacijah. Najprej se odpravimo v nemški Halle, kjer je Haris našel novi dom in se poročil z Nemko, ki mu je rodila dve hčerkici. Družinica živi srečno in umirjeno življenje, vse dokler Harisa za pomoč ne zaprosi Nada. Nekoč dekle njegovega rešitelja Marka, danes nesrečno poročena ženska, ki se s svojim mladim sinom poskuša skriti pred nasilnim možem. Iz Nemčije gremo v srbsko prestolnico, kjer znova srečamo Nebojšo, ki je v uvodu nemočno opazoval napad treh zločincev na njegovega najboljšega prijatelja Marka. Nebojša je zdaj vrhunski kirurg, zaposlen v beograjskem kliničnem centru. Na dan ko ga spet srečamo na njegovi operacijski mizi leži znanec iz Trebinja, ki ga zdravniku ne nosi v lepem spominu. Krog se sklene v Bosni, z vrnitvijo na kraj zločina. Ranko je 12 let po sinovi smrti vase zaprt, redkobeseden moški, ki na enemu izmed okoliških hribov dela na rekonstrukciji majhne cerkve. Pri delu pa mu pomaga mlad fant, ki nekega jutra s seboj pripelje prijatelja, ki bo pomagal pri obnovi cerkve. Čeprav bi Ranku dodaten par rok prišel še kako prav, starec novega delavca brez obrazložitve zavrne. Mladenič hitro dojame, da je razlog za zavrnitev njegov priimek in dogodek, v katerem je pred dvanajstimi leti sodeloval njegov oče.
Hollywood nas je počasi pripeljal do tega, da filme posnete po resničnih dogodkih jemljemo z vedno večjo rezervo, toda Krogi so svetla izjema, ki se povsem upravičeno postavlja v to kategorijo, čeprav tudi v tem primeru kot čisto resnico lahko okvalificiramo zgolj izhodiščni dogodek, ki je navdihnil nastanek naslovnega filma. Vojna in povojne posledice so (pre)dolgo bile prevladujoči motiv v balkanskih celovečercih in povprečen gledalec se je dodobra najedel filmov s tovrstno tematiko. Toda srbskemu režiserju Srdanu Goluboviću (Apsolutnih sto, Klopka) je kljub tej zasičenosti uspelo v te vojne in povojne okvirje umestiti zgodbo, ki prinaša nek nov, doslej nerabljen pogled na to obdobje. Golubović iz nesrečne usode Srđana Aleksića (ime je v filmu spremenjeno v Marko) razvije zelo zanimivo zgodbo o tem, kako tragična usoda enega človeka lahko še dolgo kroji življenja vseh tistih, ki so z njim tako ali drugače bili povezani. Ideja o krogih na vodi se tako zrcali tudi v življenjih tistih, ki niso neposredno povezani z usodnim dogodkom. Mislim, da je Golubović v zgodbo dobro vpel motiv človeka, ki se želi za vsako ceno oddolžiti svojemu pokojnemu rešitelju, nekoliko neprepričljivo pa mi deluje le način, na kateri je to oddolževanje bilo sproženo. Nenazadnje v tem segmentu lahko uživamo v nastopu odličnega črnogorsko-danskega igralca Dejana Cukića, ki ga zagotovo bodo prepoznali vsi oboževalci skandinavske kinematografije. Dobro funkcionira tudi segment, ki se odvija na bosanskih tleh, v katerem glavno besedo vodi prepričljivi Aleksandar Berček, ki mu dobro asistrira mladi Nikola Rakočević. Tu lahko kot nekakšno centralno idejo izpostavim motiv odpuščanja, ki se všečno prepleta s potrebo mladega fanta po očetovski figuri in prebujanjem zaščitniškega starševskega gena pri človeku, ki je ta čustva po sinovi smrti zaklenil tako globoko, da je še sam presenečen, nad svojimi odzivi. Tretji, najbolj zanimiv in obenem najslabše izkoriščen del zgodbe je tisti, v katerem se fenomenalni Nebojša Glogovac sooča z notranjimi konflikti in prevprašuje svojo moralno in poklicno odgovornost. V tem segmentu sem videl ogromen potencial in idejo, ki je sramežljivo načeta v dialogu med zdravnikom in zločincem (nekaj podobnega je v pesem pretočil Balašević). Nekoliko me je zmotil za moj okus preveč melodramatičen konec, vendar ne tako odločno, da bi pozabil vse dobro, kar je bilo storjeno dotlej. Krogi je obrtno dobro narejen film z lepo fotografijo in zanimivo montažo, ki mu pri oceni že zaradi sporočilne vrednosti moram priznati določen popust. (-4)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar