Nebraska (2013)

Slovenski naslov: Nebraska
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Avantura, Drama 
Dolžina: 115' , Imdb
Režija: Alexander Payne
Scenarij: Bob Nelson
Igrajo: Bruce Dern, Will Forte, June Squibb, Bob Odenkirk, Stacy Keach, Mary Louise Wilson, Rance Howard, Tim Driscoll, Devin Ratray, Angela McEwan

Že med snemanjem Paynovega tretjega celovečerca Gospod Schmidt (About Schmidt, 2002) se je na njegovi mizi znašel scenarij neznanega scenarista Boba Nelsona. Producenti njegovega prejšnjega filma Volitve (Election, 1999) so želeli najti primernega kandidata za režijo, zato so nasvet poiskali pri starem znancu. Paynu se je scenarij takoj dopadel, želel ga je zase in manjša ovira je bilo dejstvo, da je pravkar snemal Gospoda Schmidta, v pred-produkcijski fazi pa je že imel Stranpota (Sideways, 2004). Problem ni bila zgolj prezasedenost — pomembno vlogo je igralo tudi dejstvo, da je Nebraska, enako kot oba omenjena, film ceste. In ker Payne ni želel posneti tri zaporedna road filma, so se vmes vrinili Potomci (The Descendants, 2011), Nebraska pa je za nekaj časa postavljena na stranski tir. Ko se je produkcijsko kolesje naposled zavrtelo, se je Payne srečal z različnimi pritiski; studio je želel v glavno vlogo inštalirati veliko ime (v kombinacijah so bili Gene Hackman, Robert De Niro, Robert Duvall, Jack Nicholson in še kdo), toda režiser je uspel uveljaviti svojo voljo in glavna vloga je pripadla Brucu Dernu. Nesoglasja na relaciji režiser-studio tu niso končana, saj se je zgodba ponovila pri selekcioniranju igralca za drugo najpomembnejšo vlogo, ki je na koncu pripadla Willu Forteju, čeprav so v igri znova bila druga, bolj zveneča imena. Iz perspektive studijskih šefov je problematična bila tudi Paynova odločitev, da film posname v črno beli-tehniki, a režiser je na koncu zmagal in v Cannes poslal film, narejen po njegovem okusu. 

Nagrada canske žirije za najboljšega igralca v rokah Bruca Derna je Paynu brez dvoma ponudila zasluženo satisfakcijo. 76-letni igralec je izvrstno upodobil dementnega starčka Woodyja Granta, ki nekega dne v svojem nabiralniku najde pismo, v katerem ga neka marketinška agencija iz Lincolna v Nebraski obvešča, da je srečni dobitnik nagrade v višini milijon dolarjev. Nagrada je seveda marketinški trik, s kakšnim se je večina nas že srečala, toda Woody je trdno odločen, da bo odšel v Nebrasko in dvignil svojo nagrado. Tako zelo, da se na 1200 km dolgo pot odpravi kar peš. V prvem poskusu ne pride daleč — na avtocesti ga prestrežejo policisti in ga vrnejo domov. Žena in mlajši  sin David ga zaman poskušata prepričati, da je vse skupaj prevara, saj starec kmalu poskusi znova in David počasi poznava, da je pot v Nebrasko edina rešitev. Zato očeta posede v sovoznikov sedež in iz majhnega mesta v Montani odrine proti Nebraski. Pot ju pelje mimo Woodyjevega rojstnega mesta, v katerem se odločita narediti krajši postanek. Nekaj rund s starimi znanci v lokalnem baru je dovolj, da se novica o domnevni nagradi bliskovito razširi med Woodyjevimi bivšimi someščani in sorodniki. Število tistih, ki upajo na kos pogače hitro narašča in Davidu več nikogar ne more prepričati, da je nagrada samo iluzija. 

Nebraska je prvi film Alexandra Payna posnet po tujem scenariju, s katerim se režiser po izletu na Havaje vrača domov, v rodno Nebrasko. Prednost domačega terena v športu pogosto igra odločilno vlogo in tudi pri snemanju filmov ni nepomembna, saj avtor v domačem okolju na celuloidni trak prenaša familirano bivanjsko izkušnjo, ki je zapisana v njegovem dnk-ju. Verjamem, da bo Nebraska za marsikakšnega ljubitelja bolj dinamičnih  pripovednih tehnik  (pre)počasen film, v katerem taisti gledalec razen suhega humorja ne bo našel veliko razlogov za zadovoljstvo. Drugim (moja malenkost) bo takšen tipično Paynovski film zelo ugajal, četudi bo vsak zvestejši kronolog Paynovega ustvarjalnega opusa zagotovo zaznal nekoliko temačnejši ton, kot nedvomno refleksijo aktualnega družbenega trenutka. Vsak film do določene mere odseva čas v katerem je nastal in Nebraska ni nobena izjema. Zdolgočaseno, penzionersko podeželje (mladi, pametni in sposobni so že zdavnaj pobegnili v velika mesta) je pač okolje,  v katerem so posledice ekonomske depresije in stranski učinki ameriškega sna toliko bolj očitni. Če zraven prištejemo še glavnega junaka v pozni jeseni življenja, imamo vse potrebne sestavine za vzpostavitev otožnega vzdušja, ki od prvih kadrov prežema Nebrasko. Melanholija igra pomembno vlogo, vendar Payne nikoli ne dovoli, da bi film zdrsnil v preveč pesimistične tone. Malo je režiserjev, ki znajo skozi mešanje patosa in humorja, obžalovanja in zadovoljstva, ustvariti tako prefinjeno fuzijo in nam ponuditi kompleksen pogled na svet in človeške usode. Hrbtenica zgodbe počiva na odnosu med očetom in sinom, ki že dolgo ni najboljši. Stvari se začnejo spreminjati, ko se potomec začne zavedati očetove minljivosti in poskuša stvari postaviti na svoje mesto. Pozitivnost njegovega dejanja je začetni impulz, ki potem tudi iz njegovih najbližjih izvleče tisto najboljše. Film v precep poleg našega odnosa do starejših vzame motive koristoljubja in pohlepa, ter se na zanimiv način poigra z idejo o ameriški večvrednosti in vzvišenosti. Vse, kar na koncu nekaj šteje so prijetni trenutki, ki smo jih preživeli z najbližjimi in ustvarjalci se tega odlično zavedajo. Nebraska je po moji oceni eden izmed vrhuncev leta, s katerim je Payne spisal še eno sijajno poglavje svoje kariere. (-5)    

Ocena: