Slovenski naslov: Ni naslova
Država: VB
Leto: 2012
Žanri: Drama
Dolžina: 94' , Imdb
Režija: Bernard Rose
Scenarij: Bernard Rose
Igrajo: Danny Huston, Matthew Jacobs, Dave Pressler, Lisa Enos, Jo Farkas
Basil (Danny Huston) je poslovnež, ki je v svoji dolgi in uspešni karieri videl tudi boljše dni. Ameriška ljubezen do hipotekarnih posojil, ki jo v nekoliko blažji obliki poznamo tudi pri nas, je pripeljala nepremičninski trg na rob zloma, število zarubljenih hiš in stanovanj se iz dneva v dan nezadržno povečuje. Naš glavni junak je eden tistih, ki so mu takšne okoliščine pisane na kožo. Dan po božiču, ko se večina najraje zadržuje v toplini svojih domov, Basil ugotavlja, da je žena na božične nakupe zapravila več kot bi smela. Toda poslovnež njegovega kova že ima načrt, s katerim bo popravil stanje na računu. Njegovi bankirski prijatelji so mu pred prazniki poslali seznam zaseženih nepremičnih, ki jih lahko ugodno kupi, še preden bodo ponujene na javni dražbi. Basil verjame, da iz tega posla lahko izvleče 30 odstotni donos in dan po božiču, ko konkurenca še spi, je idealen trenutek za začetek njegove kampanje. Zato se iz toplega Los Angelesa odpravi v zasneženi, z mrazom okovani Kolorado, da bi se iz prve roke ocenil stanje ponujenih nepremičnin. Na letališču ga pričaka njegov angleški šofer Nick (Matthew Jacobs), ki tako kot Basil ima svoje razloge, zaradi katerih sedi za volanom v teh prazničnih dneh. Nick je zdravljeni alkoholik, ki že 60 dni ni zvrnil nobenega kozarčka. Trenutno živi v motelu, saj je nekaj mesecev nazaj prejel odlok sodišča, s katerim se mu prepoveduje približevanje domači hiši in družini. Nick je zdaj trezen in poskuša stvari postaviti na svoje mesto, zato na poti na letališče obišče bivšo ženo, ki njegova preoptimistična pričakovanja hitro postavi v realne okvirje. V takšnih okoliščinah se na letališču srečata Nick in Basil, popolna tujca, šofer in stranka, ki ju čaka dolga vožnja, na kateri se bosta nekoliko bolje spoznala.
Skoraj neverjetno je, da je film takšne kvalitete tako močno spregledan. Po vsej verjetnosti bi ga spregledal tudi jaz, če se ne bi spustil skozi rutinsko preverjanje podatkov. Tako kot vedno je najprej na vrsto prišel režiser in čeprav mi je ime Bernard Rose delovalo znano, imena nisem uspel povezati z nobenim naslovom. Pogled v njegov ustvarjalni opus je razkril, da je ta vrli Anglež podpisal kultno grozljivko Candyman (1992), ki jo brez dvoma pozna vsak filmoljub, ki je v 90-ih vsaj površno spremljal filmsko umetnost. Stavil bi, da nekateri še danes nimajo dovolj poguma, da pred ogledalom trikrat pokličejo Candymana. Med Rosove bolj prepoznavne stvaritve zagotovo velja prišteti še biografsko dramo Nesmrtno ljubljena (Immortal Beloved, 1994), posvečeno življenju velikega Ludwiga van Beethovena in biografsko komedijo Mr. Joint (Mr. Nice, 2010). Pregled njegovega ustvarjanja med drugim razkriva tudi Angleževo navdušenost nad likom in delom ruskega literarnega velikana Leva Nikolajeviča Tolstoja. Rose je poleg neizogibne Anne Karenine (1997) adaptiral več Tolstojevih zgodb: Ivansxtc (2000) je navdihnila Smrt Ivana Iljiča, The Kreutzer Sonata (2008) je posnet po Tolstojevem delu Kreutzerjeva sonata, naslovni Boxing Day pa je sodobna adaptacija kratke zgodbe Master and Man. V knjižni predlogi pohlepni veleposestnik potuje v družbi zvestega kmeta, na poti pa ju ujame močna snežna nevihta. Rose je Tolstojeve motive odlično prenesel v sedanjost in jih lepo vključil v aktualno krvno sliko sodobne družbe. Boxing Day je tipičen film ceste, ki mu skozi usodo dveh posameznikov uspeva zelo jasno izpostaviti številne zablode sodobnega človeka in v zelo močnem sklepnem delu identificirati tisto, kar bi moralo predstavljati esenco naših življenj. Režiserjeve je na razpolaganju imel odlična glavna igralca — relativno neznanega Angleža Matthewa Jacobsa in večno podcenjenega Dannyja Hustona, ki bi mu Hollywood glede na nesporno igralsko kvaliteto moral nuditi veliko več možnosti za dokazovanje v pravih, pomembnih vlogah. (-4)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar