sreda, 6. november 2013

The History of Future Folk (2012)


Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2012
Žanri: Komedija, Glasba, ZF
Dolžina: 86' ,  Imdb
Režija: J. Anderson Mitchell
Scenarij: J. Anderson Mitchell, Jeremy Kipp Walker
Igrajo: Jay Klaitz, Nils d'Aulaire, Julie Ann Emery, April Hernandez Castillo, Onata Aprile, Dee Snider

Nekje v vesolju, daleč stran od Zemlje, se je na planetu Hondo rodil deček Trius. Po srečnem otroštvu je fant odrasel in postal pomemben mož — general Hondožanske armade, ki mu je zaupana zelo odgovorna in pomembna vloga. Znanstveniki na Hondu so namreč izračunali, da se njihovem planetu približuje velikanski komet, ki bo čez nekaj let trčil vanj in ga povsem uničil. Zato pristojni v vesolje pošljejo generala Triusa (Nils d'Aulaire), ki na svoji misiji mora najti ustrezen planet, kamor se bojo preselili njegovi sonarodnjaki. General Trius s seboj nosi biološko orožje, ki v nekaj minutah lahko uniči vse prebivalce izbranega planeta in tako ustvari pogoje za prihod rojakov. Izbira je padla na Zemljo in ko Trius pristane nekje na območju Brooklyna se zdi, da Zemljanov nič več ne more rešiti. Toda Trius je radoveden in se odloči, da bo še pred sprožitvijo orožja malo raziskal okolico. Pot ga pripelje v glasbeno trgovino, v kateri prvič v življenju sliši glasbo. Glasba ga očara tako močno, da enostavno nima srca uničiti vrsto, ki je ustvarila nekaj tako čudovitega. In ker se Hondožani razen po nenavadni obleki sploh ne razlikujejo od Zemljanov, se Trius odloči, da bo za nekaj časa preložil izvršitev svoje naloge. General Trius postane Bill, spozna prikupno Zemljanko, se poroči, prvič postane očka… Hondožani se zelo hitro učijo in Bill se je v nekaj dneh naučil igrati bendžo, nekaj mesecev kasneje pa je že nastopal v majhnem nočnem klubu, kot edini član lokalne bluegrass atrakcije Future Folk. Bill tudi čez dan ni počival, ampak je vse svoje napore usmeril v projekt, ki za cilj ima razstrelitev kometa, ki preti njegovem planetu. S tem bi rešil Hondo in posledično bi bilo rešeno tudi človeštvo. Toda čas se izteka, saj so na Zemljo poslali še enega vojaka, ki bo odstranil neubogljivega generala in zaključil njegovo misijo. Toda Hondožani niso računali s tem, da jim glasba lahko še enkrat prekriža načrte.   
Future Folk  je zelo nenavadna mešanica različnih žanrov, znanstveno-fantastična glasbena komedija z elementi vesoljske invazije. Zveni smiselno? Najbrž ne. Verjamem, da bo marsikdo film prekrižal že zato, ker ga s posterja pozdravlja glasbeni duo, ki na glavah nosi narobe obrnjeno kanto z izrezano odprtino za obraz. Pred takšno površno obsodbo bi mogoče morali razumeti, da na Honduju nimajo veder, zato pri oblikovanju vesoljskih čelad niso mogli predvideti, kako zelo nesofisticirano bo delovala oprava njihovih astronavtov ob prihodu na Zemljo. Redki so filmi, ki znajo takšna in podobna pojasnila postaviti v nek kontekst in gledalca prepričati, da jih usvoji. Tandem John Mitchell-Jeremy Kipp Walker je s celovečernim prvencem dosegel prav to. Future Folk  je lep dokaz, da je film z znanstvenofantastičnimi elementi mogoče posneti z minimalnimi sredstvi, brez dragih posebnih učinkov in bleščečih oklepov,  a le pod pogojem, da s svojo zgodbo dejansko imaš nekaj za povedati. Nizkoproračunska produkcija v tem primeru filmu celo prinaša nekaj dodatnega šarma, saj se smešna kostumografija in napol-amaterski zf-elementi scenografije odlično skladajo s simpatično zamaknjenostjo scenarija. Trk svetov je motiv, ki ga filmarji v komičen kontekst (pre)pogosto postavljajo na preveč banalen način. Ustvarjalci so v pričujočem primeru uspeli na zelo specifičen in izviren način spregovoriti o univerzalnih temah kot so družinski odnosi, ljubezen, tovarištvo, moralnost, boj med dobrim in slabim… Zelo posrečene  se mi zdijo tudi vse glasbene epizode, ki iz spomina prikličejo odlične glasbene vložke dvojca Tenacious D, z eno pomembno razliko: glasbene točke v izvedbi Future Folka funkcionirajo po principu manj je več in takšna filozofija se po moji oceni prav lepo prilega značaju celotnega izdelka. Filmi kot je ta navadno niso magnet za gledalce, toda prepričan sem, da se boste po ogledu, če nič drugega, počutili malce bolj srečne.  (+3)


Ocena:


Ni komentarjev:

Objavite komentar