Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: Juvenile Offender
Država: J. Koreja
Leto: 2012
Žanri: Drama, Krimi
Dolžina: 107' , Imdb
Režija: Kang Yi-Kwan
Scenarij: Park Joo-Young, Kang Yi-Kwan
Igrajo: Seo Young-Joo, Lee Jung-Hyun, Jun Ye-Jin, Choi Won-Tae, Kang Rae-Yeon
Juvenile Offender je južnokorejski kandidat za tujejezičnega oskarja, ki ga podpisuje Kang Yi-Kwan. Malo znano režisersko ime, ki je pred naslovnim režiral dokaj uspešen prvenec Sorry Apple (Sa-kwa, 2005) in eden izmed segmentov iz serije filmov If You Were Me (sodeloval je pri petem nadaljevanju), nekakšnem omnibusu zgodb, katerih rdeča nit so različne humanistične teme. Mladoletni prestopnik je zgodba o 16-letnem Ji-Guju (Seo Young-Joo), za katerega skrbi dedek. Takšna je vsaj pravna formulacija njunega odnosa, toda v praksi je dedek tisti, ki zaradi hude bolezni potrebuje vnukovo pomoč. Ji-Gu ni ravno prototip vzornega mladeniča — na policiji že imajo njegovo kartoteko, saj je pred časom zaradi napada na sovrstnika bil pogojno obsojen. Pred kratkim je spoznal dekle, s katero preživlja večino prostega časa, vendar se mu zaenkrat še ni uspelo otresti starih navad in povsem prekrižati fante, s katerimi se je pred tem družil. Nekega popoldneva se sreča s fanti, njihovo druženje pa se konča s ponesrečenim vlomom v stanovanjsko hišo. Že naslednji dan ga pred šolo pričakajo policisti in ga skupaj z ostalimi pajdaši odpeljejo na postajo. Neprizanesljiva sodnica nima veliko razumevanja za njegova opravičila in dejstvo, da že ima kartoteko, ni ravno olajševalna okoliščina. 12 mesečna zaporna kazen, ki jo bo prestal v domu za mladoletne prestopnike je za Ji-Guja še posebej huda zato, ker je s tem na cedilu pustil nemočnega nonota. In ko ta 11 mesecev kasneje umre, njegov legalni skrbnik postane socialna služba. A nato se od nikoder prikaže Ji-Gujeva mati, ki je po njegovih dotedanjih spoznanjih umrla kmalu po porodu.
Mladoletni prestopnik je produkt južnokorejske neodvisne produkcije, posnet s finančno podporo tamkajšnje organizacije za zaščito človeških pravic. Nezaželena (prezgodnja) nosečnost, družinski odnosi in ustreznost zakonskih prijemov za rehabilitacijo mladoletnih delikventov so teme, ki opravičijo sodelovanje človekoljubne organizacije in obenem pojasnijo njegovo humanistično držo. S prihodom glavnega junaka v kazensko-popravni zavod so bili izpolnjeni vsi predpogoji za še eno dramo o težavnem odraščanju za rešetkami, vendar se ustvarjalci niso odločili za to smer. 12 mesečnem bivanju za zapahi je posvečeno le nekaj minut, po katerih se zgodba preusmeri na odnos med materjo in sinom, ki tvori samo jedro zgodbe. Mislim, da film najbolje funkcionira takrat, ko se osredotoča na interakcijo med najstnikom in njegovo mlado mamo, ki je rodila pri rosnih 17-ih, vendar stvari ne delujejo več tako prepričljivo, ko je treba opredeliti okoliščine, ki so mater in sina pripeljale v nezaviden položaj. Koncept ponavljajoče se zgodovine je ponujal zanimive možnosti, vendar tudi na tem planu ni storjeno dovolj v smislu ustvarjanja ustreznih/verjetnih pogojev, v katerih bi se lahko izkoristil ves potencial zgodbe. Zmotil me je način portretiranja glavnega junaka, ki je prikazan kot fant zlatega srca, a zato vedno ob nepravem času, na nepravem kraju. Vedno skoraj nič kriv, vedno žrtev okolja, ki ga sili v napačne odločitve. Skoraj enake pomanjkljivosti opazimo pri materi (kar v genetskem smislu mogoče ni zgrešeno), ki zastavlja napačna vprašanja ob najbolj neprimernem času, se obnaša kontraproduktivno, neodgovorno in nelogično. Mislim, da bi liki bili veliko prepričljivejši, če bi pokazali še kakšno manj prijetno dimenzijo svojega značaja. Skratka, ne morem se znebiti občutka, da avtor preveč podcenjevalno oriše oba glavna lika v vseh situacijah, v katerih bi ju moral obdariti z malo več zdravega razuma. A potem bi to bil nek drug film. Film, v katerem mladi koristijo kontracepcijo, fantje ne vlamljajo v hiše samo zato, da lahko prebirajo stripe, mlade punce pa ne končajo na ulici takoj, ko starši izvejo za nosečnost. (-3)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar