The Counselor (2013)

Slovenski naslov: Svetovalec
Država: ZDA, VB
Leto: 2013
Žanri: Krimi, Drama, Triler
Dolžina: 138' ,  Imdb
Režija: Ridley Scott
Scenarij: Cormac McCarthy
Igrajo: Michael Fassbender, Penélope Cruz, Cameron Diaz, Javier Bardem, Brad Pitt, Bruno Ganz, Rosie Perez

Kritiški konsenz lahko pomaga pri odločitvi, kaj gledati i kaj preskočiti. Filmov je enostavno preveč, zato se pogosto poslužujem tovrstne pomoči pri odločanju in verjamem, da največkrat prekrižam tiste, ki si to tudi zaslužijo. Omenjena metoda, tako kot vsaka druga, ima svoje prednosti in slabosti, zato je še vedno najbolje, da kvaliteto posameznega izdelka ocenimo s svojimi čutili. V večini primerov moram prikimat večini — nazadnje sem to storil ob ogledu komedije Last Vegas (Jon Turteltaub, 2013) — občasno pa sem vesel, ker sem dovolj trmast, da nekaterim naslovom vseeno ponudim priložnost. V naslovnem primeru je nekaj teže brez dvoma imelo dejstvo, da film podpisuje težkokategornik Ridley Scott, določeno vlogo pa je imel tudi podatek, da je film posnet po scenariju proslavljenega Cormaca McCarthyja.  

Svetovalec (Michael Fassbender) je eden tistih brezimnih filmskih likov, čigar imena nikoli ne izvemo. Naš glavni (anti)junak je visokoleteči odvetnik, ki je ime in ugled pridobil z zastopanjem slabih fantov (no, tudi kakšna punca se je znašla vmes). Svetovalec se nahaja na tisti točki v življenju, ko se človeku zdi, da lahko doseže karkoli. Poleg sebe ima lepo žensko (Penelope Cruz) ki ga ljubi (in on ljubi njo), njegovi bančni računi so polni, njegovi prijatelji so pomembni in malce nevarni, povezani s tistimi, ki so še bolj pomembni in še bolj nevarni. Svetovalcu je ta bližina nevarnosti všeč, zato še sam želi postati pomemben in nevaren. Če v to enačbo dodamo še dobri stari pohlep, je samo še vprašanje časa, kdaj bo prišel na idejo, da se iz opazovalca transformira v igralca. Njegov mehiški prijatelj Reiner (Javier Bardem) je povezan in pripravljen na partnerstvo. Zdaj je potrebno le še stopiti v stik s posrednikom (Brad Pitt), ki bo sprožil vso zadevo. A ko posel v katerem se nič ne zgodi po naključju steče, se še enkrat več izkaže, kako velika je razlika med teorijo in prakso. 

Ob pregledu rezultatov, ki jih je Svetovalec dosegel na kinoblagajnah se mi en podatek zdi še posebej zanimiv. Ob proračunu 25 milijonov dolarjev in izdatkih za oglaševanje, je film s končnim zaslužkom okoli 70 milijonov svojo pot vendarle končal v pozitivi, predvsem na račun izkupička izven ZDA (v ostanku sveta je pridelal 53 milijonov, v ZDA pa skromnih 17 milijonov). Filmi brez kakršnekoli kvalitete s podobno star power zasedbo so čez lužo praviloma dosegali veliko boljše rezultate, a ko te družno popljuvajo kritiki in občinstvo, potem težko dosežeš boljše rezultate. Odnos do Svetovalca malce spominja na klimo, ki je spremljala odlično Dominikovo krimi dramo Ubij jih nežno (Killing Them Softly, 2012). Zdaj, ko sem videl Svetovalca odločno stopam na nasprotni breg in trdim, da je Scott tokrat posnel enega boljših filmov preteklega koledarskega leta. Po ogledu filma sem še nekaj časa premleval videno in poskušal ugotoviti, kako je mogoče, da ljudem takšen ni všeč? 

Mislim, da razloge za takšno splošno počutje filmske srenje v največji meri gre pripisati odločnem odmiku od ustaljenih obrazcev, po katerih naj bi funkcioniral povprečen krimi triler. Naveza Scott-McCarthy izgubi naklonjenost mnogih že v prvi polovici filma, ki se namesto klasičnega zapleta, ki pred gledalca ob dinamičnem dogajanju postavi nekakšno uganko in utemelji motivacijo likov, odloči za povsem drugačne rešitve. V tej prvi polovici nas na krimi-triler spomni le tovornjak z mamili, ki se iz Mehike premika proti Teksasu in velika mačka, ki v teksaški puščavi ob navdušenju frajerske Cameron Diaz preganja svoj plen. Ostali čas zapolnjuje nekaj romantike in veliko na videz nepomembnega govorjenja.  A tudi če bi se vse to govorjenje iz prvega dela na koncu izkazalo za čisto nakladanje (kar ne drži), ta del zame ima visoko razvedrilno vrednost, saj mi že dolgo nihče ni ponudil tako uživaških dialogov. A kot rečeno, vse to govorjenje je le na videz brez pomena, saj v drugem delu filma, ko zgodba zaide v bolj temačne vode, veliko besed izrečenih pred tem dobi svoj pomen in mojstrsko zasnovanem uvodu doda še dodatno težo. To, kar Scott po McCarthyjev scenariju dela v nadaljevanju me spominja  na eno tsitih oddaj o slikarskih tehnikah, ko opazujemo umetnika, ki na grobo zastavljeno skico počasi dodaja detajle, slika pa iz minute v minuto postaja vedno bolj impresivna. V vseh velikih filmih imamo sekvence, ki za vedno ostanejo zasidrane v našem spominu in v Svetovalecu najdemo kar nekaj takšnih. Ker ne želim razkriti bistvenih detajov tistim, ki jih ta rivju bo mogoče prepričal, da Svetovalcu ponudijo priložnost, bom omenil zgolj v skoraj fetišističnem slogu posneto pripravo morilca, ki ob cesti čaka prihajajočega motorista. Pika na i je antikatarzična, super realistična zadnja tretjina, v kateri se naš kulerski odvetnik iz prvega dela transformira v tresočo jokico, ki nima nič skupnega s tisoči filmskih junakov, ki so skozi filmsko zgodovino v podobnih zagatah pokazali, kako velika so njihova jajca. 

Ocena: