Slovenski naslov: Ni naslova
Drugi naslovi: 26 Nyeon
Država: Južna Koreja
Leto: 2013
Žanri: Akcija, Drama, Triler
Dolžina: 135' , Imdb
Režija: Jo Keun-Hyun
Scenarij: Lee Hae-Young, Jo Keun-Hyun, Kang Pool (strip)
Igrajo: Jin Goo, Han Hye-Jin, Bae Soo-Bin, Lee Kyoung-Young, Im Seul-Ong, Jang Gwang
26 let je eden izmed najvidnejših južnokorejskih naslovov predpreteklega leta, ki je po prvem vikendu predvajanja za sabo pustil vso domačo in mednarodno konkurenco. A na vrhu se ni obdržal prav dolgo, saj je relativno hitro postalo jasno, da film vendarle ni tako kakovosten, da bi dlje časa kraljeval na vrhu lestvic gledanosti. Množice je v kino pritegnila zelo zanimiva, s korejsko zgodovino povezana tematika, saj film govori o fiktivnem atentatu na eno izmed najbolj kontroverznih javnih osebnosti v moderni zgodovini Južne Koreje. Osebo, ki je danes še vedno živa, kar je brez dvoma prineslo dodatne kontroverze. Ta oseba je bivši (peti) južnokorejski predsednik Chun Doo-Hwan (1980-1988), ki je leta 1980 vodil vojaško operacijo v mestu Gwangju, v kateri je po uradnih virih bilo ubitih nekaj manj kot 200 ljudi, po neuradnih, nevladnih virih, je žrtev bilo veliko več (govori se o okoli 2000 mrtvih). Za svojo vlogo v masakru v Gwangjuju je bivši predsednik bil leta 1996 obsojen na smrt, a do usmrtitve ni nikoli prišlo, saj je Chuna pomilostil sedmi južnokorejski predsednik Kim Young-sam. V ta zgodovinski kontekst so ustvarjalci umestili filmsko zgodbo, ki nam znova prinaša v korejski kinematografiji izjemno priljubljen motiv maščevanja. Tarča maščevanja je nekaj vrstic višje omenjeni predsednik, ki ga želi ubiti pisana skupinica ljudi, ki je v masakru izgubila najbližje. V skupini imamo profesionalno športnico, ki je članica državnega strelskega tima, policista pri seulski policiji, gangsterja, ki ga v njegovi branši čakajo velike stvari, mladega šefa varnostne službe pri ugledni korporaciji in lastnika taiste korporacije, ki je idejni oče celotne akcije.
26 let je režiral debitant Jo Keun-Hyun (obenem ko-scenarist filma), ki je v filmsko zgodbo pretočil popularni web-strip enakega naslova. Posvetilo stripovskim koreninam je skoraj osemminutni animirani del, s katerim ustvarjalci vzpostavijo glavne like in gledalca seznanijo z masakrom v Gwangjuju. Po tem animiranem delu se vrnemo v klasično filmsko naracijo, ki nam v kratkih črticah, s kronološkimi časovnimi preskoki, predstavi pomembnejše detajle iz življenja glavnih junakov. Vse do leta 2006, natanko 26 let po dogodkih v Gwangjuju, ko se zgodba začne odvijati v časovno zgoščenem sosledju. Vse kar smo videli v tem vzpostavitvenem uvodu gledalcu pojasnjuje zakaj so izbranci, ki jih k sodelovanju povabi ugledni biznismen, sploh pristali na sodelovanje. Za maščevanje ni nikoli prepozno, sploh če so motivi tako osebni, kot v primeru izbrane peterice. A ne glede na ves vloženi trud (uvodna animacija, detajli iz preteklosti) me temelj, na katerem počiva nadaljevanje zgodbe ni prepričal. Nič boljši ni niti osrednji del film, v katerem spremljamo priprave na izvedbo atentata. Razen podatka, da je kraj, na katerem se skupina pripravlja kopija hiše v kateri živi tarča, o sami proceduri in dejanskem planu napada ne slišimo/vidimo veliko. Smešno je, da zbrana all-star ekipa ključno vlogo namenja zmeden policistu, čigar edina naloga je pritisk na gumb, ki uravnava prometno signalizacijo. Takšnih in podobni trivialnosti je v filmu kar nekaj, vse skupaj pa iz minute v minuto postaja bolj nesmiselno in komično. Dejansko nimam nič proti angažmaju lepe punce z veliko, smrtonosno puško, vendar je režiser na koncu do absurda potenciral njeno vlogo in najbrž sem se prav zato ob ključnem prizoru, ki bi moral biti vrhunec filma, le kislo smejal. Običajno po ogledu podobno slabih filmov ne zgubljam čas na pisanje, a tokrat sem naredil izjemo, ker že nekaj časa nisem ponudil nič novega iz Južne Koreje. To nameravam popraviti v marcu, saj imam za ogled pripravljenih več korejskih/azijskih filmov in upam, da je med njimi nekaj takih, ki so vredni pisanja. (+2)
Ocena:
Ni komentarjev:
Objavite komentar