Let the Fire Burn (2013)

Slovenski naslov: Ni naslova
Država: ZDA
Leto: 2013
Žanri: Dokumentarni, Drama, Zgodovinski
Dolžina: 88' ,  Imdb
Režija: Jason Osder
Igrajo: Birdie Africa, Ramona Africa, Wilson Goode, William Brown III

Vsake toliko časa se moje brskanje po festivalski ponudbi na vseh krajih in koncih obrestuje z odkritjem kakšnega zanimivega naslova, ki je po nekem naključju šel mimo mene, ali moji priljubljeni viri o njem niso poročali. Najbolj zanesljiva izbira so praviloma nagrajeni naslovi uglednih, a medijsko manj izpostavljenih festivalov, kot je npr. Tribeca. Na seznamu lanskoletnih nagrajencev tega newyorškega festivala se je znašel dokumentarec Let the Fire Burn, ki je prejel priznanje za najboljšo montažo, režiser Jason Osder pa je prejel nagrado za najboljšega novega avtorja.

Osder se s svojo debitantsko stvaritvijo pod drobnogled vzame zelo odmeven dogodek iz  leta 1985, ki je mobiliziral celotno ameriško javnost in sprožil žolčne debate. Nekje sredi maja 1985 je filadelfijska policija krenila v akcijo, ki je za cilj imela izselitev članov radikalnega črnskega gibanja MOVE iz njihove baze v eni izmed filadelfijskih delavskih četrti in aretacijo tistih, za katere so bili izdani priporni nalogi. Že prej je bilo jasno, da se člani gibanja ne bodo prostovoljno predali, zato so oblasti pred začetkom akcije evakuirale prebivalce iz sosednjih stanovanjskih objektov. Napad se je začel z zalivanjem stavbe z vodni topovi in solzivcem, nedolgo zatem so odjeknili prvi streli. V uradnem policijskem poročilu je zapisano, da so prve naboje izstrelili pripadniki gibanja, policija pa naj bi zgolj odgovorila na te provokacije. Od tu naprej so stvari ušle izpod nadzora, epilog ponesrečene policijske akcije pa je naslednji: 11 ljudi je umrlo (med njimi pet otrok), 61 družin pa je ostalo brez strehe nad glavo v požaru, ki je povsem uničil več stanovanjskih blokov. Za boljše razumevanje tragičnega dogodka nas Osder pelje v preteklost, v leto 1978, ko so se pripadniki gibanja MOVE in njihov karizmatični voditelj John Africa prvič spopadli z lokalno policijo. V incidentu je življenje izgubi policist in odnosi med člani gibanja in lokalno policijo so od takrat bili izjemno napeti. 

MOVE je leta 1972 ustanovil John Africa, človek brez formalne izobrazbe, ki je okoli sebe zbral ljudi, pretežno Afroameričane, ki so bili pripravljeni slediti njegovim radikalnim idejam. Te sprva sicer niso bile tako ekstremne, saj se je gibanje zavzemalo za življenje v sodelovanju z naravo, oziroma življenje, kakršno so živeli naši daljni predniki. Člani gibanja so živeli v komunah, v katerih je vsakršna oblika znanosti in tehnologije (tudi medicina) bila prepovedana. Vsi člani gibanja so sledili zgled svojega voditelja in svoje priimke spremenili v Africa, otroci so smeli uživati samo presno, nepredelano hrano, do vstopa v puberteto niso imeli smeli nositi oblačil. Stališča gibanja so se po prvih nesporazumih z oblastjo začela zaostrovati, nestrinjanja pa so dosegla prvi vrhunec leta 1978, ko je v spopadih umrl policist, devet pripadnikov gibanja pa je končalo za zapahi (razpon zapornih kazni: od 30 do 100 let). Za razumevanje samega filma je pomembno akceptirati zgodovinski trenutek, v katerem je vzniknilo gibanje MOVE; Filadelfija je imela rasističnega župana Franka Rizza, med samimi policisti je bilo veliko takih, ki so k delu pristopali s podobno miselnostjo. Filmar v takšnih okoliščinah ima zahtevno delo, saj mora tragični dogodek osvetliti iz več perspektiv in pri tem ohraniti čimbolj nevtralno držo. Jasonu Osderju je uspelo iz najrazličnejših video arhivov izbrskati posnetke, ki gledalcu pokažejo tudi manj prijetno podobo gibanja MOVE in njihovo netaktnost pri širjenju idej v domačem okolju. Dokumentarec zelo uspešno poveže ključne dogodke v odnosih med gibanjem in oblastjo, ter jasno izriše naraščajoče sovraštvo in napetosti med gibanjem in policijo, ki so v končnici pripeljale do tragedije. V tem smislu filmu deluje dvosmerno, saj mu na enem nivoju uspe lepo prikazati nestrpnost okolja do drugačnosti in drugačnih, oziroma reakcijo le-tega na skupino ljudi, ki jih večina doživlja kot nekakšen tujek, ki ga je potrebno odstraniti. V drugi smeri film izriše brezkompromisno izključnost gibanja, odsotnost vsakršne želje za prilagajanje bivalnem okolju in pomanjkanje mehkobe  v prenašanju svojih idej na someščane. Z mnogimi dejanji in ukrepi je gibanje le dolivalo olje na ogenj in na ta način pravzaprav sprovociralo moralno nesprejemljivo reakcijo policije. Mislim, da film odlično naslavlja izjemno kompleksna vprašanja povezana s človekovimi pravicami in poskuša ugotoviti, kdaj uveljavljanje pravic ene skupine ali posameznika prinaša kršitev pravic druge skupine ali posameznika. Režiserju Jasonu Osderju in montažerju Nelsu Bangerterju je uspelo zmontirati odličen film in pokazati, da se zanimive zgodbe lahko povedo tudi brez ene same minute originalno posnetega materiala. Film je namreč v celoti sestavljen iz arhivskih posnetkov in to je posebnost, ki na najboljši način izpostavi pomen montaže pri oblikovanju končnega izdelka.

Ocena: