American Sniper (2014)

Slovenski naslov: Ostrostrelec
Država: ZDA
Leto: 2014
Žanri: Akcija, Biografija, Drama
Dolžina: 132' ,  Imdb
Režija: Clint Eastwood
Scenarij: Jason Hall, Chris Kyle (knjiga)
Igrajo: Bradley Cooper, Sienna Miller, Kyle Gallner, Jake McDorman

Clint Eastwood Ostrostrelca odpre s prepoznavnim Allah akbar (Bog je največji) v offu, ki tako že pred prvimi kadri filma identificira sovražnika. Pri vsakem »normalnem« Američanu te besede nemudoma sprožijo občutke ogroženosti, prebudijo domoljubna čustva in ga postavijo v stanje pripravljenosti za boj. Najmočnejši faktor pri ustvarjanju takšnega vzdušja so nedvomno dogodki, ki so pretresli Ameriko in svet na najbolj črn 11. september v ameriški zgodovini. Clint nam že v uvodnih minutah pokaže, kako pravi Američan svoje potomce že od malih nog pripravlja na spopad s sovražniki vseh vrst in barv. Najprej je otroku treba vcepiti ljubezen in spoštovanje do orožja in ga, že ko zraste do velikosti povprečnega kosa orožja, vzeti s sabo v lov na živali. (Najbolje je, če lovite z ostrostrelsko puško, saj tako tarčo usmrtite z enim samim strelom in preprečite nepotrebno trpljenje živali.) Seveda, tu se starševska dolžnost ne konča, zato je priporočljivo, da se svet potomcem ob nedeljskem kosilu predstavite v pravi luči. Poglejmo primer:

Na svetu imamo tri vrste ljudi: ovce, volkove in pastirske pse. Nekateri ljudje želijo verjeti, da zlo na svetu ne obstaja. A ko zlo potrka na njihova vrata ne vedo, kako se zaščititi. To so ovce. Potem so tu nasilni predatorji, ki prežijo na šibkejše. To so volkovi. In potem so tu tisti, ki so blagoslovljeni  z agresivnostjo, ki je potrebuje vsak pastirski pes, ki želi zaščititi čredo. To je redka vrsta, ki živi zato, da se bojuje z volkovi. V tej družini ne vzgajamo ovac in pretepeni boste, če postanete volkovi.

Kakih dvajset let kasneje pastirski pes  Bradley Cooper aka Chris Kyle z ostrostrelsko puško leži na strehi neke stavbe v Iraku. Tam je zato, da opravi svoje poslanstvo in zaščiti čredo pred volkovi. A naj vas tisto kar vidite ne zavede. Videz vara. Sigurno ste že slišali za volka v ovčji preobleki. Mogoče ste kdaj kakšnega celo srečali.  In Clint to dobro ve, zato pronicljivo gre korak dlje in volka maskira v podobo matere in njenega desetletnega otroka, ovce pa maskira v do zob oborožene vojake, ki v spremstvu oklepnega vozila patruljirajo po razdejanih iraških ulicah. Dober pastirski pes kljub vsemu prepozna zamaskiranega volka in ukrepa. Reši življenje nič hudega slutečih ovac, ki veselo poskakujejo nekaj deset metrov stran, ne vedoč, kako zelo blizu nevarnosti so bile.

Ta prizor je istočasno lep primer obupnega scenarističnega dela in režiserske slepote, kakršno navadno najdemo v cenenih B-akcijadah. Prizor, ki bi mogoče deloval, če bi žalil samo inteligenco iraških divjakov, vendar kaj takega ni mogoče brez žaljenja inteligence gledalca. Poskušal bom pojasniti. Vojaška patrulja se premika naprej, na desni strani dokaj široke ulice stojijo vhodi v stanovanjske hiše. Patrulja hiše pregleduje in išče skrite džihadiste. Nato kakih sto metrov pred njimi na ulico stopi mati z otrokom. Pod burko skriva granato, ki jo tam na ulici poda otroku. Na tej točki sem se spraševal, zakaj mati in otrok enostavno nista počakala, da povorka pride mimo in potem skočila ven, ter aktivirala granato? Zakaj sta izbrala tako očitno neumen načrt? Zakaj sta se odločila, da oborožena z eno samo granato tečeta proti nasprotniku, ki lahko od daleč prezre njun peklenski načrt? Zakaj, enostavno nista počakala za vrati, saj se je patrulja gibala v njuni smeri? Takšna nelogičnost postane manj nelogična ali celo sprejemljiva, ko se spomnimo, da sta storilca tega neumnega dejanja žena in otrok enega izmed lokalnih primitivcev. Vemo, da se moški primerki lokalne vrste pogosto usedejo v vozilo z eksplozivom in ga poskušajo zapeljati med ameriške rešitelje. In kaj drugega naj storita ženska in otrok, ki nimata ne avta, ne vozniškega dovoljenja?

Opisani prizor je tu zato, da gledalcu približa vso kompleksnost in težo ostrostrelčevega položaja, ki se v hipu mora odločiti in ukrepati. Poslati kroglo v glavo otroka ni enostavno, toda izkušeni pastir se dobro zaveda, da je to edina možna rešitev, ki lahko prepreči še večjo tragedijo. Dober film bi podoben prizor poskušal postaviti v funkcijo izpostavljanja moralne spornosti samega dejanja,  promoviranje protivojnega sporočila in poudarjanju nesmislnosti same vojne. Tu pridemo do samega jedra problema, saj Ostrostrelec ni tisto, kar bi moral biti vsaki vojni film — protivojni film. Clintov film je čisto nasprotje. Pro-vojni film, pravzaprav. In to je greh, ki mu ga ne morem odpustiti. Vendar to ni edini greh filma, ki poskuša obstoj ljudi kakršen je bil Chris Kyle predstaviti kot nekaj samoumevnega. Motiviranje njegovega odhoda v Irak pomete pod preprogo s preprostim: Sem patriot in ljubim svojo domovino! Občutno premalo, da bi njegova izbira imela kakršnokoli težo. Film enako podhranjeno deluje tudi v delih, ki se ukvarjajo s protagonistovim zasebnim življenjem, odnosom s soprogo in otroci, nič bolje niso utemeljene niti njegove povojne aktivnosti, niti razlogi za druženje z vojnimi veterani, ki so pred tem zanj bili popolni neznanci. Iz tega vidika sklepamo, da je Kyle bil dokaj asocialna oseba, brez prijateljev, ki se je lahko trdneje povezal le z vojnimi veterani, torej ljudmi s podobnimi izkušnjami. Vsekakor je skrb zbujajoče, da takšni ljudje (dopuščam seveda možnost, da je resnični Kyle bistveno drugačen od filmskega) predstavljajo prototip nacionalnega heroja, obenem pa mi se mi zdi smešno, da Akademija takšno skrpucalo od filma postavlja ob bok mojstrovinam kot so: Apokalipsa zdaj, Vod smrti, Lovec na jelene, Tanka rdeča črta, Popolna bojna oprema…  (-2)

Ocena: